redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza
Po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 lahko sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče torej odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi. Delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi ali v subjektivno porušenem odnosu med njim in delavcem. Upoštevajo se okoliščine in interesi na strani obeh strank (odločitve Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 7/2013, VIII Ips 294/2016, VIII Ips 255/2016, VIII Ips 156/2018). Praviloma bodo to okoliščine, ki nastopijo po odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi (VIII Ips 305/2015, VIII Ips 283/2016, VIII Ips 54/2017). Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00029312
URS člen 23. ZASP člen 81, 81/1, 81/2, 168. ZPP člen 212, 339, 339/2-10.
avtorske pravice - kršitev avtorskih pravic - običajni honorar - plačilo avtorskega honorarja - neizvedba glavne obravnave - izvedensko mnenje kot dokaz - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. V Cpg 11/2018 z dne 27. 9. 2018 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje opr. št. IV Pg 964/2017 z dne 16. 10. 2017 le zato, ker je bilo treba v ponovljenem postopku navesti razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka. Kršitev iz predhodnega postopka pa je bilo mogoče odpraviti brez izvedbe novih procesnih dejanj in bi bila nova glavna obravnava nesmiselna, prazna in sama sebi namen. Isti cilj je bilo mogoče doseči tudi brez nje.
Vsaka metoda, ki je ekonomsko preverljiva in logična, je dopustna za ugotavljanje običajnega honorarja. Z upoštevanjem količine prodanih pijač je izvedenec zagotovil prav to, kar trdi tožeča stranka, to je, da nadomestilo z večanjem količin proporcionalno raste. Sodišče kot zaključno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot podlago svoje odločitve upoštevalo metodo izvedenca, ki je kot izhodišče za ugotovitev izračuna običajnega honorarja, upošteval prav dogovor, ki sta ga strani dosegli v preteklosti za odkup avtorskih pravic za Hrvaško, BiH in Makedonijo in ga je korigiral glede na prodane količine.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane.
ZDR-1 člen 41, 41/2.. ZDR člen 39, 39/2, 39/3.. OZ člen 82, 82/2.
kršitev konkurenčne klavzule - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Neveljavnost konkurenčne klavzule je po tretjem odstavku 39. člena ZDR oziroma 41. člena ZDR-1 predvidena za primere, ko pogodba o zaposlitvi določbe o denarnem nadomestilu ne vsebuje. V takšnem primeru delodajalec od delavca ne more zahtevati odškodnine, tudi če delavec ravna v nasprotju z morebitno v pogodbi določeno omejitvijo delavčevega ravnanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je torej opredelitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Denarno nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se je delavec zavezal, da bo po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjeni čas največ dveh let, opustil konkurenčno dejavnost. Predmet nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je plačilo denarnega zneska.
V obravnavanem primeru sta stranki pravico toženca do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule določili v drugem odstavku XIV. člena pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi vsebuje določilo o nadomestilu za spoštovanje konkurenčne klavzule, višino katerega je na podlagi podatka iz pogodbe (50 % izgube čistega dohodka) mogoče določiti, kar pomeni, da velja konkurenčna klavzula v XIV. členu pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega ZDR oziroma sedaj veljavni ZDR-1 ne določata, da bi moral biti delavec že vnaprej (tj. že od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje) seznanjen s tem, kakšna bo konkretna višina denarnega nadomestila v primeru spoštovanja konkurenčne klavzule. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZDR oziroma sedaj veljavnega drugega odstavka 41. člena ZDR-1 pripada delavcu minimalno nadomestilo v višini tretjine povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Tudi v takšnem primeru ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi ni vnaprej znano, kakšen bo obseg izpolnitvenega ravnanja delodajalca. Konkretna višina minimalnega denarnega nadomestila je po zakonski določbi znana šele ob prenehanju delovnega razmerja – upoštevaje tedaj znane zneske izplačanih plač delavcu.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00028877
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje drugih - konkretiziranost - heteroagresivnost - izvedensko mnenje - trajanje prisilnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podan zakonski dejanski stan iz prve alineje 39. člena ZDZdr. Dejstvo, da je pritožnik delal grozeče kretnje proti sprejemnemu zdravniku in verbalno grozil, ob podanih ostalih okoliščinah, ki so potrebni za odreditev sprejema na zdravljenje brez privolitve, je dovolj konkretizirana okoliščina za ta ukrep. Nato je pa tudi iz zaslišanja samega pritožnika sodišče ugotovilo, da pritožnik izraža resne grožnje osebam, za katere meni, da mu grozijo.
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 9, 9/1, 9/4, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/2, 19/2-2.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - stroški prevoza
Izvajalec gospodarske javne službe zagotovi prevzemanje sveč pri upravljalcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžan zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Stroški prevoza od posameznih pokopališč do zbirnega centra zato bremenijo izvajalca gospodarske javne službe.
Po stališču pritožbenega sodišča uporaba te določbe ne pride v poštev na način, da bi moral delavec zaradi neuspeha v pravdi delodajalcu povrniti višje stroške postopka, kot jih nosi sam. Odvetnik lahko to določilo uporabi v razmerju do svoje stranke - delodajalca, ni pa dopustno tega stroškovnega bremena delodajalca v pravdi prevaliti na delavca. To bi pomenilo neenakost strank (Pdp 683/2018). Zato je pritožbeno sodišče nagrado za odgovor na tožbo znižalo za neutemeljeno povišani del.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029525
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6. SPZ člen 128, 128/1. OZ člen 427.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - odgovornost zastavitelja - prevzem dolga - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - vsebina odgovora - pravica upnika do izjave v postopku
Dolžnica je zastaviteljica. Za izpolnitev obveznosti (vsakokratnega) dolžnika iz (kreditne) pogodbe jamči z vrednostjo zastavljenega premoženja. Zato v tem postopku ni pomembno dejstvo, ali je do prevzema dolga prišlo ali ne. Važno je le, da je upnik upošteval plačila, ki jih je tretji opravil.
Upnik je na v večjem delu neutemeljen dolžničin ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril, zato mu na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ gredo stroški odgovora na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžničin ugovor pravico odgovoriti. Četudi bi držala ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v odgovoru na ugovor res navajal le pravna stališča (pa ne), to ne pomeni, da ni upravičen zahtevati vračila stroškov, ki jih je imel z odgovorom na v večjem delu neutemeljen ugovor.
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - ugotovitev lastninske pravice - dajatveni zahtevek - registracija motornega vozila - pogoji za registracijo - prikolica
Zahtevek, s katerim se tožencu nalaga neko ravnanje v upravnem postopku, ni utemeljen, za naložitev takšne obveznosti namreč ni nobene pravne podlage, pa tudi ne potrebe. Lastnik vozila ga lahko v skladu s 30. členom ZMV-1 registrira (na svoje ime), če poda ustrezno vlogo in izpolnjuje ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1 brez sodelovanja bivšega lastnika vozila in za to ne rabi nobene sodne intervencije.
Za zadosti opredeljene trditve v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo tožene stranke je tožeča stranka pravilno predlagala dokaz z izvedencem s področja varstva pri delu, saj je svoje trditve, ki jih je opredelila, v nasprotju z zmotnim pritožbenim stališčem, že na nivoju konkretnosti, morala še dokazati. Tako ne gre za situacijo, da bi tožeča stranka šele na podlagi izvedenega dokaza nato podala trditve (informativni dokaz, ki je v procesni teoriji in praksi nedovoljen dokaz) kot zmotno meni pritožba.
Trditveno breme se nanaša na dejstva kot del procesnega gradiva, ne pa na pravno podlago, ki je toženki celo ni treba navajati.
Sklepčnost tožbe je vprašanje materialnega prava in ne procesno pravno vprašanje. Pri sklepčnosti gre za abstraktno vprašanje ali bi sodišče lahko izdalo ugodilno sodbo, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična.
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi.
Pritožba zmotno meni, da je že z zagotovitvijo minimalnih varnostnih pogojev delodajalec izpolni svojo dolžnost zagotavljanja varnih pogojev dela in se s tem ekskulpira morebitne odškodninske odgovornosti za škodo , nastalo pri delu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morala tožena stranka glede na posebne okoliščine, da so stopnice vodile iz klavnice v prostore, kjer so delavci bili med odmorom, poskrbeti za večji obseg varnostnih ukrepov, kot so zgolj minimalni in ki jih je tožena stranka sicer zagotavljala, kar bi ob potrebnem skrbnem ravnanju lahko storila in tudi je, vendar šele po škodnem dogodku.
delitev solastne nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - pripadajoče zemljišče k stavbi - delitev funkcionalnega zemljišča - služnostna pravica na idealnem solastninskem deležu nepremičnine - služnostna trasa - prestavitev služnostne poti - predmet pravdnega postopka - napotitev na pravdo
Ker za odločanje o prestavitvi trase služnostne poti pristojnost sodišča prve stopnje ni podana, to sodišče o predlogu predlagatelja za prestavitev služnostne poti utemeljeno ni odločalo, temveč je predlagatelja pravilno napotilo na vložitev tožbe v pravdnem postopku. V primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala (drugi odstavek 225. člena SPZ). Ker po delitvi parcele *465 novo nastala parcela 866 predstavlja zemljišče pod stavbo, parcela 885 pa zemljišče okoli stavbe, se stvarna služnost poti tako izvršuje zgolj na parceli 885.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029850
ZPP člen 8, 286, 286b, 328. ZTLR člen 20, 20/1, 24, 28, 33. ZLNDL člen 5, 5/1. ZOR člen 67, 67/1, 70, 70/1. ZPN člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4. SPZ člen 43, 48. ZZD člen 245.
prepozna predložitev dokazov - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - lastninski spor - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - najemna pogodba - aneks k najemni pogodbi - sprememba pogodbe - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - vlaganja najemnika v nepremičnino - priznanje solastniškega deleža - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - pravica upravljanja, uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi - dobra vera - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - zapadlost - prehod koristi z izgubo posesti - očitna pisna pomota
Tudi če bi bil dokazan obstoj aneksa oziroma dogovora o spremembi pravne pripadnosti nepremičnin z vlaganji, tožnika na njegovi podlagi ne bi mogla pridobiti solastninske pravice. Dogovor o priznanju solastninskega deleža je po funkciji v sistemu vlagateljeve oziroma graditeljeve lastninske pravice in v tem podoben pogodbi o prodaji in drugim pogodbam o odsvojitvi. Obravnavana nepremičnina je postala lastnina preoblikovane občine oziroma toženke na podlagi 5. člena ZLNDL. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena, veljal pravni režim družbene lastnine in z njim povezane omejitve glede razpolaganja. V navedenem obdobju je promet z nepremičninami urejal ZPN, ki je določal, da mora biti pogodba, s katero se prenese pravica uporabe oziroma lastninska pravica na nepremičnini, pismena (prvi odstavek 5. člena ZPN). Določal je še, da je pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, nična (drugi odstavek 5. člena ZPN). Namen pismene oblike kot konstitutivnega elementa je bil v tem, da se je omogočila družbena kontrola prometa nepremičnin. Pri tem za dosego tega namena zadostuje, da je v pismeni pogodbeni listini vsebovan sporazum strank o bistvenih elementih nakupa t.j. o predmetu in ceni. Teh bistvenih sestavin pa zatrjevani aneks ne vsebuje. Aneks, s katerim naj bi KS tožnikoma priznala solastninski delež, že zato ne bi bil veljaven. Ker je v primeru prometa z nepremičninami oblika predpisana zaradi družbenega interesa, ki mu kljub izpolnitvi ni bilo zadoščeno, pogodbe tudi ne bi bilo mogoče šteti za konvalidirano. Tudi ob izpolnjenem pogoju pismenosti bi bil takšen pogodbeni dogovor ničen, saj bi predstavljal obid tedaj veljavnih kogentnih zakonskih določb (ZPN), ki predpisujejo obvezen postopek prodaje stavb in posameznih delov stavb, če jih družbeno pravna oseba prodaja občanu, društvu ali civilno pravni osebi.
Ugotovljeni obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama izkazuje, da ni bil izpolnjen pogoj dobrovernosti oziroma pogoj, da tožnika nista vedela in niti nista mogla vedeti, da nista lastnika stvari. Če sta bila najemnika nepremičnin, jih nista mogla pridobiti na originaren način ne s priposestvovanjem ne z gradnjo na tujem svetu. Če sta tožnika uporabljala nepremičnino vedoč, da pripada toženki oziroma njeni pravni prednici, je njuna dobra vera izključena, saj ne ZTLR (28. člen) ne SPZ (43. člen) nedobrovernega priposestvovanja ne priznavata.
Trditev tožnikov, da sta vlagala v nepremičnino v dobri veri oziroma misleč, da bosta na njej pridobila solastninsko pravico, je nesklepčna, saj tak način ne vodi v pridobitev lastninske pravice. Izjalovitev pričakovanja pridobitve lastninske pravice z vlaganji bi lahko vodila le do obligacijskega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja
Dolžnik zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, tega osebnega dolžnikovega stanja pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
Sámo dejstvo, da sta bila tožnik in toženec kritičnega dne v medsebojnem konfliktu, še ne pomeni, da je krivdo za nastanek tožnikovih poškodb mogoče pripisati obema. Tudi okoliščina, da sta bila oba kaznovana s plačilnim nalogom, ne kaže na sokrivdo obeh. Pravdno sodišče ni vezano na ugotovitve postopka o prekršku glede poteka istega historičnega dogodka.
Toženčevo stopnjevanje napada (najprej brca v predel trebuha, nato udarec z roko v desno stran nosu in ustnice) kaže na to, da je bila volja toženca usmerjena k poškodovanju tožnika. Takšna volja toženca nedvomno kaže na njegovo namerno povzročitev škode (135. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029221
SPZ člen 66, 66/3, 67, 67/5, 70, 70/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 512, 512/1, 513, 513/1, 513/3.
razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino - sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - velikost solastninskega deleža - odločitev o stroških pravdnega postopka - znižana vrednost spornega predmeta
O prenehanju solastnine se morajo sporazumeti vsi solastniki, ki se morajo strinjati tudi z načinom in s časom delitve. Samo v tem primeru je dopustno, da se iz skupnosti izloči posamezen solastnik.
Ni pravilno stališče, da je predkupna pravica solastnikov namenjena izključno preprečitvi vstopa tretje osebe v solastninsko razmerje, kar naj bi pomenilo, da pri prodaji solastninskega deleža solastniku drugi solastniki nimajo predkupne pravice. Takšno stališče nima opore v zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031034
KZ člen 20, 20/2, 206, 206/1. URS člen 27, 30. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 87, 88.
odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopka
Nedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
ZIZ člen 24, 24/4, 36, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 116, 116/1.
novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - sprememba lastništva na nepremičnini - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - zaznamba izvršbe - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ je namreč v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.