OZ člen 179. ZPP člen 154, 184, 184/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 39. ZBPP člen 46, 46/3.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - sprememba tožbe v pritožbenem postopku - metoda izračuna stroškov - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00029519
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 53, 56, 64, 64/2. ZPP člen 199, 199/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor po izteku roka - stranska intervencija - dolžnik - tretji - opozicijski ugovorni razlogi - zaščitena kmetija - pravni interes
A. A. ima položaj dolžnice v predmetnem izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2018. S sklepom o izvršbi je bila namreč dovoljena izvršba na dolžničine solastne nepremičnine, tudi na nepremičnino ID znak parcela 123, last A. A. do ½. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor z dne 11. 5. 2018, vendar se v njem na dejstvo, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi nepremičnine ID znak parcela 123, ni sklicevala. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ mora dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti v roku osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, če zakon ne določa drugače. Po izteku prekluzivnega ugovornega roka lahko dolžnik vloži tudi ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), vendar pa lahko v njem uveljavlja le dejstva v zvezi s samo terjatvijo, pod pogojem, da se nanje brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. V konkretnem primeru A. A., ki je, kot rečeno, v predmetnem izvršilnem postopku dolžnica in ne tretja, v ugovoru z dne 24. 5. 2018 ni zatrjevala, da že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 11. 5. 2018 brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi solastne nepremičnine ID znak parcela 123. Poleg tega pa niti ne gre za dejstvo v zvezi s samo terjatvijo, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka.
V izvršilnem postopku se določbe ZPP uporabljajo le smiselno (prim. 15. člen ZIZ) in priglasitev stranske intervencije, ki jo predvideva 199. člen ZPP, v izvršilnem postopku ni možna.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in strah - udarnina - poškodba noge - poškodbe skočnega sklepa in stopala - lahka telesna poškodba - poškodba na delu
Tožnik je bil poškodovan na delovnem mestu pri opravljanju svojih delovnih nalog pri delodajalcu, v zdravstvenem domu, ko je kot zdravstveni tehnik v ambulanti splošne medicine pri odpiranju kartotečnega predala ta padel skupaj s kartotekami tožniku na nogo in jo poškodoval.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si tožnik napačno razlaga vsebino načela individualizacije, ki se uporablja pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo. Načelo individualizacije se tako ne uresničuje na ta način, da bi sodišče zaradi tega načela moralo znatneje upoštevati izpovedbo oškodovanca v sami dokazni oceni. Načelo individualizacije od sodišča terja, da upošteva okoliščine konkretnega primera. Teh ne ugotovi le z golo izpovedbo oškodovanca samega, ampak v bistvenem s pomočjo strokovnega znanja izvedenca. Izvedenec pa upošteva tudi to, kar izpove sam oškodovanec. Z izvedenskim mnenjem je obseg individualnih poškodb strokovno objektiviziran, kar pa ne gre zamenjevati z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine. Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je konkretne poškodbe objektiviziralo s strokovno pomočjo izvedenke, je tako pravilno.
ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15, 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
določitev nujne poti - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - objektivno novo dejstvo - meje pravnomočnosti - očitek protispisnosti - parcelacija zemljišč - dostop do javne ceste - status javne poti - stroški nepravdnega postopka
Za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre takrat, ko sodišče v obrazložitvi sodne odločbe napačno povzame vsebino izvedenih dokazov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo brez izvedbe dokazov, do navedene kršitve niti ni moglo priti.
Upoštevaje objektivne in časovne meje pravnomočnosti, so lahko razlog za obnovo postopka samo tista nova dejstva, ki so nastala do izdaje odločbe prve stopnje, stranka pa jih sme uveljavljati najpozneje v tridesetih dneh, odkar je izvedela zanje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00030131
OZ člen 478. ZVPot člen 21č. ZJN-2 člen 37.
odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenje
Vrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom
Ker lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem nastopa kot pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožba pooblaščenke, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
Delavec se je sicer poslužil nevarne prakse, a je ravnal v ekonomskem interesu toženke (opravljanje dela za toženko, doseganje norme in manjšega izmeta) in ob toženkinem dopuščanju, toleriranju te nevarne prakse ter njenem neustreznem nadzoru. Po presoji pritožbenega sodišča je poškodovančev prispevek le 20 % in je toženka za nastalo škodo odgovorna v višini 80 %. Za varnost delavcev so odgovorni vsi udeleženci delovnega procesa, to je sami delavci in delodajalci, zato je bilo treba v konkretnem primeru, ko so podane relevantne kršitve delavca in delodajalke, ki so povzročile delovno nezgodo, opraviti presojo in tehtanje teh okoliščin na strani delavca in na strani delodajalke. Prispevek delavca je upoštevaje jasno, logično in razumno prepoved podan in ni podlage za njegovo zmanjšanje pod 20 %.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/2, 51/2-2.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade izvedencu - zahtevno izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
V predmetni zadevi je sodišče izvedenca postavilo pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, 84/2018, zato se v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10-50/15).
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - odločanje o ugovoru - nasprotovanje predlogu - obrazložitev sklepa
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je izrecno nasprotoval predlogu za vpis iz enakih razlogov, kot jih navaja v pritožbi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj je argumentacijo subjekta vpisa, podano v ugovoru zoper predlagani vpis, štelo za neutemeljeno.
Ker pritožba dedinje ni podpisana, s pravnim poukom v sklepu o dedovanju pa je bila ustrezno opozorjena, da mora biti pritožba podpisana in na pravno posledico, če temu ni tako, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
preuranjena začasna odredba - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave
Odgovor na ugovor pa tožencu ni bil vročen. V takem primeru, ko so dejstva med strankama sporna, poleg tega pa tožnik navaja nova dejstva, na katerih utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe, bi sodišče prve stopnje praviloma moralo razpisati narok in šele potem odločiti o ugovoru oziroma vsaj vročiti odgovor na ugovor tožencu in mu dati možnost, da se o njem izjavi in v kolikor bi bilo potem dejansko stanje dovolj razčiščeno, bi bilo možno odločanje o ugovoru tudi brez naroka.
OZ člen 901, 901/1, 901/3, 901/4. ZPP člen 227, 227/1, 286.
pogodba o organiziranju potovanja - odstop od pogodbe - odpoved potovanja - splošni pogoji - opravičljivi razlogi - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena - edicijska dolžnost stranke
Pritožbena navedba, da bi lahko tožeča stranka od potovanja odstopila tudi na dan potovanja, je sicer pravilna glede na določbo prvega odstavka 901. člena OZ. Vendar ta navedba ne upošteva razlike v posledicah, ki nastanejo po odstopu. Posledice ali bolje rečeno obveznosti, ki zaradi odstopa nastanejo za potnika, so odvisne od vprašanja, ali je bil odstop pravočasen, tj. dan v primernem roku pred odhodom, ter ali je bil odstop opravičljiv. Zato zgolj s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 901. člena OZ tožeča stranka v konkretnem primeru ne more uspeti.
zakonski znak kaznivega dejanja - telesna poškodba - huda telesna poškodba - abstraktna nevarnost - nevarnost za življenje in zdravje - zastrupitev - nezavest
Nezavest, ki je trajala kar deset ur kot posledica hude zastrupitve z drogo GHB - gama hidroksibutiratomske kisline, je že pojmovno takšno stanje, ki dokazuje obstoj znaka kaznivega dejanja hude telesne poškodbe iz prvega odstavka 123. člena KZ-1, t.j. abstraktne nevarnosti za življenje oškodovanke.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja predlagatelja po uradni dolžnosti - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.
Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se sodišče moralo opreti na podatke o poslovanju iz leta 2018 ali 2019, ne pa iz leta 2017, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so bili v času odločanja na AJPES dostopni le podatki iz leta 2017. Zato se je pravilno oprlo na te dostopne podatke. Po vpogledu v portal AJPES pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo letno poročilo tožeče stranke za leto 2018 objavljeno šele 9. 9. 2019, izpodbijani sklep pa je bil izdan 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje torej sploh ni moglo upoštevati novejših podatkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029128
ZPP člen 408. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. DZ člen 137, 138, 141, 151.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom
Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku.
Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih.
Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031512
KZ-1 člen 86, 86/11.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - neizpolnjevanje nalog - delo v splošno korist
Obsojenčeva samovoljna opustitev prihoda na delo v splošno korist po le nekaj dneh in 35,5 urah opravljenega dela, s pojasnilom, da gre za 14 dni na morje ter kršenje obveznosti s tem, da je kljub dogovoru, da bo delal 6 ur na dan, delal zgolj povprečno 4 ure ali manj, pri čemer se je veliko časa pogovarjal po telefonu ali z drugimi, kot to izhaja iz zaključnega poročila Probacijske enote Maribor, so okoliščine, ki so sodišču prve stopnje utemeljeno narekovale, da je ravnalo v skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 in odločilo, da se zaporna kazen izvrši v obsegu neopravljenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029232
OZ člen 62, 62/2, 336, 337, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - kdaj začne zastaranje teči - rok - računanje časa - nastop zastaranja - kršitev pravice do izjave - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - očitna napaka v datumu
Za pravilnost odločitve o zastaranju terjatve so odločilna dejstva o zapadlosti terjatve in začetku teka zastaralnega roka, trajanju zastaralnega roka in poteku zastaralnega roka.
Tudi v kolikor bi držalo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, s čimer bi lahko bila podana kršitev pravice do izjave, tega v pritožbi ne more uveljavljati tožeča stranka. Pritožnik se namreč ne more sklicevati na postopkovne kršitve, ki so bile storjene v škodo nasprotne stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030554
ZKP člen 129a, 129a/6, 372, 372-5, 383. KZ-1 člen 87, 87/1, 93, 93/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Po šestem odstavku 129.a člena ZKP o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči s sodbo presednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi torej moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom.
Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši.