ureditev meje - izrek sklepa - katastrski podatek - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrska občina
Po presoji pritožbenega sodišča je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker se v izreku in obrazložitvi kot sestavni del sklepa ne navaja ista skica terenske izmere..
V izpodbijanem delu izreka sklepa sodišča prve stopnje ni natančnega opisa določene meje, manjkajo številke zemljiško katastrskih točk, po katerih poteka določena meja. Zaradi izvedbe sklepa v katastru pa mora biti sklepu priložena dokumentacija, iz katere so razvidni vsi zahtevani katastrski podatki (elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan v skladu z določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). Iz sklepa v izpodbijanem delu tudi ni razvidno (niti iz zapisnika o zadnjem naroku), da je sodišče prve stopnje na kraju samem določilo mejo in jo označilo s trajnimi mejnimi znamenji ter v katerih zemljiško katastrskih točkah.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska tožba - vrnitev premičnin - posest premičnine - pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom - izročitev premičnine v posest - lastništvo premičnine - zasebni zavod - pravna oseba - nepridobitna dejavnost - gospodarska dejavnost - stroški postopka - kriterij potrebnosti stroškov
Za odločitev o lastništvu premičnin zadostuje, da je tožnik (zasebni zavod) dokazal financiranje in nakup premičnin zase s predložitvijo računov zanje oziroma za plačilo mizarju za izdelavo pohištva. Pri tem prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom na premičninah izpolnjen z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), saj je ugotovilo, da je tožnik pohištvo uporabljal za potrebe izvajanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da so bile premičnine nameščene v stanovanju, ki je bilo hkrati poslovni prostor tožnika in bivališče toženke ter njenega zunajzakonskega partnerja A. A., ter da se je uporabljalo tako za potrebe izvajanja dejavnosti tožnika kot tudi za potrebe njunega bivanja v stanovanju, na lastništvo premičnin nima vpliva.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 48, 49.
izvedenina - več izvedencev
Ob dejstvu, da sta v izvedenskem organu sodelovala dva sodna izvedenca iz različnih medicinskih področij je sodišče prve stopnje pravilno, za vsakega od omenjenih članov priznalo nagrado v višini dveh pisnih izvedenskih mnenj.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 5, 6, 9, 9/1, 17, 17/2, 17/2-3, 20, 20/2, 21, 21/2. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov - evropski izvršilni nalog - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - vsebina potrdila - predpisani obrazec - formalne pomanjkljivosti - uradni preizkus sklepa o izvršbi - pomanjkljivost, ki se lahko popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti - odprava pomanjkljivosti - popolnost listine - sredstva izvršbe - načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe
Tako sodba kot tudi njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo se v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine. Vse morebitne pomanjkljivosti v zvezi z izdajo Potrdila sme dolžnik uveljavljati le pred sodiščem izvora, to je pred italijanskim sodiščem, ki je Potrdilo izdalo.
Oviro za dovolitev in opravo izvršbe v državi članici izvršbe pa lahko predstavlja pomanjkljivo ali nepravilno sestavljeno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo. Če določene obvezne rubrike obrazca iz priloge I k Uredbi 805/2004 niso izpolnjene, je treba šteti, da ne gre za ustrezen izvršilni naslov. Formalne pomanjkljivosti v zvezi z izvršilnim naslovom, med katere sodijo tudi pomanjkljivost glede oblike, predstavljajo formalno pomanjkljivost predloga za izvršbo, glede katere mora dati sodišče upniku možnost odprave. Ker je pomanjkljivost Potrdila očitno spregledalo, je ravnalo pravilno, ko je upniku možnost odprave dalo ob odločanju o ugovoru, ko mora sodišče po uradni dolžnosti ponovno paziti tudi na to, ali je listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba, izvršilni naslov.
3. člen ZIZ, po katerem se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo, pred dokončnim poplačilom upnika sodišču ne daje samostojne podlage za ustavitev izvršbe z (drugimi) dovoljenimi sredstvi in predmeti. Opravo izvršilnih dejanj sodišče ustavi šele, ko je upnik poplačan, in v drugih primerih, ki jih izrecno določa ZIZ. V skladu z določbo 34. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, torej po predlogu upnika (načelo dispozitivnosti), ki mu mora sodišče slediti. Paziti mora le na morebitne omejitve in izvzetja iz izvršbe, ki jih določa zakon.
Dolžnik je v izvršilnem postopku glede sredstev in predmetov izvršbe varovan z določbama drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ, ki mu omogočata vložitev pravnega sredstva, s katerim lahko predlaga omejitev izvršbe na enega ali več od dovoljenih sredstev izvršbe ali izvršbo na drugo sredstvo ali predmet izvršbe. Tudi v primeru ugoditve predlogu dolžnika sodišče izvršbe z ostalimi sredstvi oz. predmetni ne ustavi, ampak je ta le začasno zadržana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029351
ZZZDR člen 58, 58/2, 84, 84/2. ZST-1 člen 33, 33/1.
skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - darila med zakoncema - vračilo darila - kavza pri darilu - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Da je lahko darilo preklicljivo, mora imeti specifično, neobičajno obarvano kavzo, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena. Preklic tako ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.
Navedba na vročilnici glede vsebine pošiljke ni odražala resničnega stanja, zaradi česar z zakonom predpisani pogoji za uporabo fikcije vročitve, ki jih je potrebno razlagati skrajno restriktivno, niso izpolnjeni.
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilnim zaključkom izpodbijanega sklepa, da je v konkretnem primeru vsebino komunikacije po svoji volji, oziroma zaradi zaščite svoje z Ustavo zagotovljene pravice do varnosti, razkril naslovnik SMS sporočil oziroma e-pošte. Komunikacijska zasebnost po 37. členu Ustave RS, ki je del pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, tako kot večina pravic, ni absolutna. Omejena je z ustavnim varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru ustavne pravice do osebne varnosti oškodovanca. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ima ustavna pravica do varnosti prednost pred ustavno pravico do zasebnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 65218/2010 z dne 13. 4. 2017).
neveljavnost vknjižbe - vknjižena pravica prepovedi odtujitve - pravočasnost izbrisne tožbe - dobra vera - pridobitelj - zahtevek za izbris vknjižbe - retroaktivna uporaba zzk-1 - poseg v lastninska upravičenja - pričakovanje
Vprašanje, ali je vknjiženi pridobitelj v dobri veri, je pravno odločilno le v primeru, če gre za nadaljnjega pridobitelja pravice iz drugega odstavka 244. člena ZZK-1, saj zoper dobrovernega nadaljnjega pridobitelja, ki se je zanašal na zemljiškoknjižne podatke, izbrisne tožbe ni mogoče uspešno vložiti (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Za dovoljenost izbrisne tožbe proti neposrednemu pridobitelju pa ni pomembno, ali je bil ob pridobitvi pravice dobroveren. Pogoj (ne)dobrovernosti se nanaša izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini.
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivni primarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - delovna nesreča
V skladu z domnevo o popolnosti listine se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena. Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane, mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek.
Morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo po realizaciji pogodbe ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije.
Kavzo pogodbe lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Ali gre za takšen dejanski stan, je v vsakem konkretnem primeru potrebno razčistiti in ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, in ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.
Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po 5. odst. 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Morebiten drugačen dogovor iz 2. odst. 17. člena ZOdv je v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, ničen. Ob tako sankcioniranem drugačnem dogovoru je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru zastopanja stranke po odločbi BPP sodišče lahko priznana le polovico točk in posledično polovico zneska, ki bi odvetniku pripadali po OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030141
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 349, 352, 352/1, 352/2, 847, 847/1. ZPP člen 362, 362/1.
posredniška pogodba - obveznosti naročitelja - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - najem prostorov - trgovinska dejavnost - plačilo provizije - razlaga spornih pogodbenih določil - skupni namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - zapadlost plačila - nastanek pravice - trenutek sklenitve pogodbe - nemogoča izpolnitev - ravnanje stranke - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaralni rok iz gospodarske pogodbe - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - načelo neodvisnosti sodstva
Za sporno pogodbeno določilo gre, ko mu pogodbeni (pravdni) stranki pripisujeta različen pomen. V takšnem primeru mora sodišče ugotavljati skupni namen pogodbenikov upoštevaje načela obligacijskega prava. Skupni namen pogodbenikov se lahko ugotavlja tudi na podlagi pogajanj pred sklenitvijo pogodbe, poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe itd. Seveda razlaga pogodbenih določil ni odvisna zgolj od subjektivne zaznave ene stranke, ali tega kar je ona imela v mislih, pač pa mora stranka konkretizirati sporna pogodbena določila in opisati okoliščine - dejstva ter predlagati dokaze, ki tezo spornosti pogodbenih določil potrjujejo, da sme sodišče uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ, torej pravila o razlagi spornih pogodbenih določil.
Pritožbeno sodišče ne daje „navodil“ sodišču prve stopnje, saj je le-to pri svojem odločanju neodvisno. Upoštevaje določbo prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje zgolj opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera opozori sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obveznost toženke na doplačilo za uspešnost (regular success fee) tožnici nastala, da pa je zaradi toženkine prekinitve najemnih pogodb pred prvim plačilom (časovna) zapadlost plačila nastale obveznosti postala nemogoča. Za to je odgovorna tožena stranka in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da znaša poslovna škoda tožnice njen pozitivni pogodbeni interes, torej plačilo po pogodbi.
ZPP člen 145, 145/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnitev pogojev - dopolnitev ali poprava tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravilna vročitev sodnih pisanj - prebivališče pravdne stranke - naslov prebivališča - sprememba naslova prebivališča - kršitev pravice do izjave
Toženka ima določeno zakonsko prebivališče na naslovu CSD Ljubljana. Iz podatkov spisa izhaja, da je na tem naslovu prejela tožbo, saj je nanjo odgovorila z vlogo z 28. 7. 2015, ki je bila sodišču predložena zgolj v enem izvodu. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji sklep o popravi odgovora na tožbo zaradi predložitve dodatnega izvoda ni bil nikoli pravilno vročen. Sodišče je namreč sklep pustilo na recepciji CSD, kjer do prevzema pošiljke ni prišlo, nato pa ga je pritrdilo na sodno desko. Ker je tak način vročanja predviden le za pošiljke strankam, ki so med postopkom spremenile prebivališče (prvi odstavek 145. člena ZPP), toženki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost ustrezno popraviti vloženega odgovora na tožbo. S tem je bila kršena njena pravica do izjave, hkrati pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar predstavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
OZ člen 132, 243, 243/3, 243/4, 766, 768, 769, 769/1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - mandatna pogodba - kršitev pogodbe - dolžna skrbnost - pooblastilo za zastopanje - prekoračitev pooblastila - izvedeni finančni instrumenti - navadna škoda - obseg odškodnine - odmik od naročila in navodil - terminski posli - rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz - vračilo nagrade
Bistveni del presoje sodišča prve stopnje temelji na pravilu, da mora prevzemnik posla izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik, pri čemur mu morajo biti vodilo naročnikovi interesi ter da se prevzemnik lahko odmakne od sprejetega naročila samo s soglasjem naročitelja (prvi odstavek 769. člen OZ).
Pritožnik s trditvami, da je tožeča stranka vedela za obstoj relativno velikega negativnega salda terminskih pogodb z zapadlostjo do 3. 4. 2007, ne more omajati stališča sodišča prve stopnje, da za sklenitev novih terminskih pogodb v USD in JPY ni več imel mandata tožeče stranke. Zgolj vedenje namreč ne zadostuje. Če bi hotel toženec ovreči trditve tožeče stranke, bi moral trditi in dokazati, da je za rekonstrukcijske posle že sklenjenih terminskih pogodb pridobil soglasje zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ob tem ni uspel ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel mandat za sklepanje terminskih pogodb v USD in JPY le za zavarovanje kreditnih pogodb, v katerih je bila obveznost dogovorjena v USD in JPY. Drugačnega dogovora, ki bi izkazoval mandat tožencu, da sklepa nove terminske pogodbe v USD in JPY brez povezave s temeljnim kreditnim poslom, toženec ni izkazal.
izjava o odpovedi dediščini - stranka zapuščinskega postopka - dedna izjava
Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.
Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.
V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je pritožba nedovoljena, če jo pritožnik umakne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper izpodbijani sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in četrtim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).