KZ-1 člen 20, 20/2,47, 48a, 49, 308, 308/3, 308/6.
odločba o kazni - obteževalne okoliščine - stranska denarna kazen - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države
Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z odločbo o kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - razveza zakonske zveze - tožbeni zahtevek - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - umik tožbe - privolitev v umik - vročitev umika
Izjema, ki omogoča olajšan postopek umika tožbe (prvi odstavek 417. člena ZPP), se sistemsko nahaja v 2. podpoglavju 27. poglavja in ima naslov "Postopek v zakonskih sporih", to pa spori iz razmerja med starši in otroki niso, zato se izjema iz prvega odstavka 417. člena ZPP na te spore ne more raztezati. Odločanje o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka o stikih ter o preživnini je sicer lahko del postopka, ki teče na podlagi razvezne tožbe, ni pa to nujno. Tudi določba drugega odstavka 421. člena ZPP jasno kaže, da zahtevki v zvezi z otroki niso vezani na razveznega, saj vezanost sodišča tu glede na jasno in izrecno zakonsko besedilo sploh ne obstaja. V vsakem primeru gre v navedenem obsegu za spor iz razmerja med starši in otroki (drugi odstavek 406. člena ZPP) in ne za zakonski spor. Za spore o razmerjih med starši in otroki pa ZPP nima posebnih določb glede umika tožbe, zato veljajo splošne določbe o umiku. Te pa terjajo, da sodišče umik tožbe, če je bila tožba pred tem tožencu že vročena v odgovor, vroča v privolitev (drugi odstavek 188. člena ZPP); če privolitve ni, mora sodišče razsoditi o postavljenem tožbenem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030432
OZ člen 35, 51, 51/1, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054.
ničnost prodajne pogodbe - stvarne napake - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - skupni del stavbe - bivanje v neprimernem stanovanju - ničnostni razlogi - predmet pogodbe - nedopustnost predmeta pogodbe - venire contra factum proprium - sklenitev izvensodne poravnave - oblika - načelo konsenzualnosti - odločitev o stroških postopka - potni stroški pooblaščenca - pravica do proste izbire pooblaščenca - odvetnik izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Tožnica se neutemeljeno zavzema za ničnost prodajne pogodbe iz razlogov, ki so po vsebini stvarne napake na stanovanju (vdori vode in vlage). Stvarne napake prodane stvari še ne pomenijo ničnosti pogodbe.
Predmet pogodbe ni bil nedopusten: konkretno kletno stanovanje ni predstavljalo skupnega dela in je bilo v pravnem prometu.
pritožba se šteje za umaknjeno - plačilo sodne takse
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
Navedba na vročilnici glede vsebine pošiljke ni odražala resničnega stanja, zaradi česar z zakonom predpisani pogoji za uporabo fikcije vročitve, ki jih je potrebno razlagati skrajno restriktivno, niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029351
ZZZDR člen 58, 58/2, 84, 84/2. ZST-1 člen 33, 33/1.
skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - darila med zakoncema - vračilo darila - kavza pri darilu - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Da je lahko darilo preklicljivo, mora imeti specifično, neobičajno obarvano kavzo, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena. Preklic tako ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.
ZIZ člen 9, 9/2, 43, 55, 55/1. ZEPEP člen 2, 2-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2017) člen 3, 3-1, 6, 6/1, 6/1-1, 25, 25/1.
elektronski sodni spis - elektronska sodna odločba - izvirnik sodne odločbe - podpis odločbe - lastnoročen podpis - varen elektronski podpis - sklep o delni ustavitvi izvršbe - delni umik predloga za izvršbo - delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - izvršilni naslov - pravna sredstva v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Pri sodnih pisanjih v elektronski obliki se lastnoročni podpis sodne odločbe ne zahteva. Varen elektronski podpis je podpis, ki je povezan izključno s podpisnikom, ker je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika in je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki je izključno pod podpisnikovim nadzorom, ter je povezan s podatki, na katere se nanaša.
nakup poslovnega deleža - financiranje nakupa poslovnega deleža - uporaba slovenskega prava - uporaba tujega prava - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - verodostojnost priče - dokazna ocena
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v zvezi s trditvijo sedaj pokojnega tožnika, da je (dne 3. 12. 2009) tožencu izročil tudi drugi del kupnine 170.000,00 EUR za (predvideni) nakup poslovnega deleža v beograjski družbi A. X. d.o.o., in da je toženec omenjeni znesek prejel, napačno uporabilo dokazno breme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030483
ZPP člen 12, 258, 258/2, 262, 337, 337/1. SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/1, 70/2, 71. ZNP člen 35, 35/1, 37.
delitev nepremičnine v solastnini - upravičen interes solastnika - prava neuka stranka - nevednost stranke - materialno procesno vodstvo - možnost obravnavanja pred sodiščem - sodelovanje stranke v postopku - neizvedba predlaganega dokaza - zaslišanje stranke - pravica do sodnega varstva - kmet
Iz več procesnih ravnanj nasprotnega udeleženca je razvidno, da ni iz nevednosti opustil procesnih pravic, ki jih ima po zakonu in na katere je bil opozorjen s strani sodišča (12. člen ZPP), temveč po lastni volji ni želel sodelovati v postopku. Glede na navedeno mu ni bila odvzeta možnost obravnavanja v postopku niti ni bilo poseženo v njegovo pravico do sodnega varstva.
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodbe - telesne bolečine in strah - potek zdravljenja - posttravmatska stresna motnja - začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih - udeleženec prometne nesreče - otrok - dokazovanje z izvedencem
Ker pravično denarno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah prve tožnice predstavlja znesek v višini 2.000,00 EUR, kar je toženka prvi tožnici izplačala že pred vložitvijo tožbe, je sodišče druge stopnje sodbo glede prve tožnice spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V zvezi s posttravmatsko stresno motnjo pa je utemeljena pritožbena navedba toženke, da je sodišče zmotno v okviru postavke iz naslova strahu druge tožnice upoštevalo posttravmatsko stresno motnjo. Glede na trajanje le-te je namreč to treba upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029516
ZIZ člen 24, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 313. ZD člen 123, 123/1, 214.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - pogoj vzajemnosti - nesporna terjatev upnika - dedovanje - pravnomočen sklep o dedovanju - dedna pravica - dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
Glede na pogoje za pobot v izvršilnem postopku bi morala dolžnica na kvalificiran način izkazati, da ima zoper upnika nesporno terjatev, in sicer, da je poleg izvršilnega naslova, ki se glasi na pokojnika, pravno nasledstvo upnika kot dokončnega dediča ugotovljeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Oseba postane dokončni dedič, ko s podajo pozitivne dedne izjave oziroma najpozneje z izdajo sklepa o dedovanju preneha njena pravica odpovedati se dediščini in ko je s sklepom o dedovanju pravnomočno ugotovljeno, da je dedič.
Po 335. členu ZPP mora pritožba obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni podpisana, je po 3. odstavku 343. člena ZPP nepopolna in se zavrže, ne da bi se jo vračalo v dopolnitev (336. člen ZPP).
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - pravica uporabe
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 634/2007 opozorilo, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotovitvi, kdo je (dejansko) imel ob uveljaviti ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za določitev imetnika pravica uporabe je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča. Med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča ob uveljavitvi ZLNDL določena kot funkcionalno zemljišče ali ne.
ureditev meje - izrek sklepa - katastrski podatek - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrska občina
Po presoji pritožbenega sodišča je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker se v izreku in obrazložitvi kot sestavni del sklepa ne navaja ista skica terenske izmere..
V izpodbijanem delu izreka sklepa sodišča prve stopnje ni natančnega opisa določene meje, manjkajo številke zemljiško katastrskih točk, po katerih poteka določena meja. Zaradi izvedbe sklepa v katastru pa mora biti sklepu priložena dokumentacija, iz katere so razvidni vsi zahtevani katastrski podatki (elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan v skladu z določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). Iz sklepa v izpodbijanem delu tudi ni razvidno (niti iz zapisnika o zadnjem naroku), da je sodišče prve stopnje na kraju samem določilo mejo in jo označilo s trajnimi mejnimi znamenji ter v katerih zemljiško katastrskih točkah.
Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ uporabiti tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana, ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini oz. v višjem znesku. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne dajatve pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba pravilna in zakonita.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina za telesno okvaro - sprememba zakonske ureditve
Glede na dne 8. 8. 2017 vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine, pravno podlago za razrešitev sporne zadeve predstavlja ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. ter 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Glede na takšno materialnopravno ureditev pomeni, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Nova sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč ne ureja več pravice do invalidnine. Telesne okvare so izločene iz tega sistema in ne predstavljajo več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilnim zaključkom izpodbijanega sklepa, da je v konkretnem primeru vsebino komunikacije po svoji volji, oziroma zaradi zaščite svoje z Ustavo zagotovljene pravice do varnosti, razkril naslovnik SMS sporočil oziroma e-pošte. Komunikacijska zasebnost po 37. členu Ustave RS, ki je del pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, tako kot večina pravic, ni absolutna. Omejena je z ustavnim varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru ustavne pravice do osebne varnosti oškodovanca. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ima ustavna pravica do varnosti prednost pred ustavno pravico do zasebnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 65218/2010 z dne 13. 4. 2017).
neveljavnost vknjižbe - vknjižena pravica prepovedi odtujitve - pravočasnost izbrisne tožbe - dobra vera - pridobitelj - zahtevek za izbris vknjižbe - retroaktivna uporaba zzk-1 - poseg v lastninska upravičenja - pričakovanje
Vprašanje, ali je vknjiženi pridobitelj v dobri veri, je pravno odločilno le v primeru, če gre za nadaljnjega pridobitelja pravice iz drugega odstavka 244. člena ZZK-1, saj zoper dobrovernega nadaljnjega pridobitelja, ki se je zanašal na zemljiškoknjižne podatke, izbrisne tožbe ni mogoče uspešno vložiti (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Za dovoljenost izbrisne tožbe proti neposrednemu pridobitelju pa ni pomembno, ali je bil ob pridobitvi pravice dobroveren. Pogoj (ne)dobrovernosti se nanaša izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini.
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - funkcionalno zemljišče k več stavbam - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zelenica, parkirišče - pretekla raba zemljišča - prehod lastninske pravice - prekluzija dokaza
Sodišče je ob ugotovitvah izvedenke, da so bila parkirišča predvidena za stanovalce večstanovanjskih stavb, morebitni občasni nenadzorovani uporabi konkretnega parkirišča s strani tretjih oseb pravilno dalo le obrobni pomen.
Tudi če je nasprotna udeleženka po 76. členu ZGJS z dnem uveljavitve tega zakona na spornem parkirišču pridobila lastninsko pravico in je vpisana v zemljiško knjigo, ima predlagateljica pravico dokazovati pogoje za pripadajoče zemljišče in obseg tega po ZVEtL-1. Te pogoje je dokazala, zato je ZVEtL-1 podlaga za prehod lastninske pravice.