IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029018
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 7, 7/1. URS člen 2, 23, 67. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1, 71/1-5. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZVPot člen 23, 24. ZBan-1 člen 111, 111/5, 127, 177, 177/4.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost kot predhodno vprašanje - prekinitev izvršilnega postopka - odlog izvršbe - lojalna razlaga nacionalnega prava - načelo učinkovitosti prava EU - pravica do učinkovitega sodnega varstva
V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita), ki jo je predlagala slovenska banka kot upnica zoper slovenska dolžnika potrošnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe (namenjene financiranju obnove hiše). Kreditna obveznost je vezana na tujo valuto švicarski frank (CHF).
Sodišče druge stopnje je prekinilo obravnavani postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Sodišče EU je s sodbo C-407/18 z dne 26. 6. 20191 o predlogu sodišča druge stopnje odločilo, tako je izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka. Vendar obstoji nov razlog za prekinitev postopka, saj je v obravnavani zadevi sočasno z izvršilnim postopkom v teku tudi pravdna zadeva, v kateri dolžnika uveljavljata z ničnostno tožbo varstvo pred nepoštenim pogojem v kreditni pogodbi, ki je v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvršilni naslov v obravnavani izvršbi. Morebitna ničnost pravnega posla oziroma obveznosti iz navedene kreditne pogodbe je predhodno vprašanje v obravnavani izvršilni zadevi, saj se nanaša na ugovorni razlog obstoja izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Pravdna zadeva je v zaključni fazi, tako je smotrno izvršilni postopek prekiniti in počakati na končno odločitev pravdnega sodišča (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je ob dolžnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva nujno upoštevati upnikovo pravico do učinkovite izvršbe, je sodišče druge stopnje opravilo tudi verjetnostni preizkus uspeha dolžnikov v pravdi in s tem preprečilo prekomerni poseg, ki bi ga povzročila avtomatična prekinitev izvršilnega postopka, utemeljena le na goli vložitvi ničnostne tožbe. Tak pristop je tudi skladen z navedeno odločitvijo Sodišča EU.
Sodišče druge stopnje je smiselno uporabilo navedena določila ZPP o prekinitvi postopka, ker ureditve odloga izvršbe v 71. členu ZIZ, ki sicer v 5. točki prvega odstavka posebej ureja primer vložitve ničnostne tožbe, ni mogoče razlagati skladno z zahtevami Sodišča EU iz Sodbe C-407/18, ki poudarja odlog izvršbe po uradni dolžnosti in opredeljuje kot neučinkovito varstvo potrošnikov ob upoštevanju strogega razumevanja slovenskih zakonskih pogojev za odlog izvršbe.
Ugovor in odlog sta po namenu, vsebini in pravni podlagi ter pravnih učinkih različna pravna instituta, ki ju ni mogoče vsebinsko prekrivati, tako samo vložitev ugovora še ni mogoče razumeti kot podajo predloga za odlog izvršbe.
Za iskanje rešitve, ki bi kljub neustrezni zakonski ureditvi odloga izvršbe v slovenski pravni ureditvi omogočalo učinkovito varstvo potrošnikov, ki sprožijo pravdo v zvezi s presojo nepoštenih pogojev, je pomemben poudarek Ustavnega sodišča, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.
Navedeno razumevanje povezanosti izvršilnega in pravdnega postopka kot celote sodnega varstva potrošnikov utrjuje tudi ustaljeno stališče Sodišča EU, da naknadno odškodninsko varstvo, ko je izvršba že opravljena, ne pomeni ustreznega, ne učinkovitega sredstva za prenehanje uporabe nepoštenega pogoja, kar je v nasprotju z določilom člena 7(1) Direktive 93/13.
Obstoj nepoštenega pogoja je verjetno izkazan že s predloženim izvršilnim naslovom. Nepošten (nedopusten) je v obravnavanem notarskem zapisu zajet pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja. Navedeno stališče je utemeljeno s kršitvijo nacionalnega (23. in 24. člen ZVPot) in prava EU (člen 3 in 4 Direktive 93/13).
OZ člen 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
povrnitev škode - odpoved pogodbe - izredna odpoved - neutemeljen odstop od pogodbe - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izgubljeni dobiček - informativni dokaz
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Za izračun izgubljenega dobička je potrebno upoštevati in od zneska prihodkov odšteti tudi stroške in druge z njimi povezane izdatke.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, vložnik pa vloge v postavljenem roku niti kasneje, ni popravil skladno s sklepom sodišča, je pravilno in utemeljeno sporno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je pritožba nedovoljena, če jo pritožnik umakne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper izpodbijani sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in četrtim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).
Pri ugotavljanju protipravnega ravnanja toženke je ključno, ali je izpolnila svoje obveznosti kot obveznosti delodajalca, da zagotovi pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (45. člen ZDR-1), torej v skladu z ZVZD-1, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnikom o varnostnih znakih. sodišče prve stopnje je ugotovilo je, da toženka odprtine, preko katere se je, da ne bi padel, vrgel tožnik, ni zavarovala; v primeru obstoja razlogov za njeno ohranitev pa je ni ustrezno označila, predvsem pa je ugotovilo, da osvetlitev na delovišču ni bila ustrezna. Slednje je bistveno za ugotovitev, da je toženka ravnala protipravno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032142
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 86, 86/12. ZSKZDČEU-1 člen 12, 46, 47/1, 47/4.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - evropski nalog za prijetje in predajo - predaja zahtevane osebe - načelo specialnosti - zastaranje izvršitve kazni - način izvršitve kazni zapora
Oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se lahko za kazniva dejanja, storjena pred predajo, odpove načelu specialnosti (prvi odstavek 47. člena ZSKZDČEU-1). Če se načelu specialnosti ne odpove, mora sodišče zaprositi za soglasje državo članico, ki je osebo predala, da se predano osebo lahko preganja, zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, strojenega pred njeno predajo (četrti odstavek 47. člena ZSKZDČEU-1).
V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.
Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti - uporaba dovozne poti - parkiranje - postavitev ograje - trditvena podlaga - razpravno načelo - kontrolna dejstva - dokazna ocena - verodostojnost priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju samem
Motenje se ugotavlja glede na prej obstoječ obseg posesti. Bistveno je, da pred motenjem obstoječ način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen. Poleg parkiranja, ki je bilo le občasno, je tožnica sporno pot uporabljala tudi za vožnjo, manevriranje-obračanje vozil, vzdrževanje in pluženje poti, kar pa je sedaj s postavitvijo ograje omejeno in s tem dosedanji način izvrševanja posesti otežen.
Ne gre za kršitev razpravnega načela, če sodišče v svojo racionalno argumentacijo vključi obrobna dejstva življenjskega primera (kontrolna dejstva), ki jih nobena pravdna stranka ni zatrjevala. Prav tako ne gre za kršitev tega načela, če sodišče prve stopnje opre sodbo tudi na v dokaznem postopku ugotovljena dejstva, ki predstavljajo le natančnejšo konkretizacijo zatrjevanih dejstev.
zavrženje tožbe - nepopolna oziroma nerazumljiva tožba
Za pritožbeno rešitev zadeve o zavrženju tožbe je odločilno le dejstvo, da tožnik ni postopal v skladu s sklepom sodišča (izdanim na podlagi 108. člena ZPP), o popravi in dopolnitvi vloge tako, da bi postavil jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloča sodišče in navedel ter predložil upravni akt, ki se izpodbija.
pravdni stroški po uspehu - pravdni stroški stranskega intervenienta - uspeh pravdnih strank - pobotanje pravdnih stroškov
Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba, stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - težko nadomestljiva škoda
Zatrjevane omejitve in prikrajšanja na področju igranja odbojke na mivki ne predstavljajo take škode oziroma takega intenzivnega posega v temeljne pravice, pravne dobrine in vrednote, da bi zaradi tega ostal postopek v motenjski pravdi brez pomena.
zavrženje prepozne vloge - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da Kazenski zakonik v petem odstavku 47. člena določa, da rok za plačilo denarne kazni ne sme biti daljši od treh mesecev in da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Navedeno pomeni, da mora biti denarna kazen, tudi če je določeno, da jo obsojenec plača v obrokih, plačana v dveh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena in da je mogoče prošnji za obročno plačilo denarne kazni ugoditi, če obsojenec poda prošnjo za takšen način plačila do poteka roka za plačilo.
preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - začasni ukrepi - video posnetek kot dokaz - dovoljen dokaz - ustavne pravice - pravica do izjave - pravica do zasebnosti - test sorazmernosti - dokazna ocena
Predlagatelj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je nasprotna udeleženka izvršila zatrjevana ravnanja, kot tudi, da mu je s tem povzročila duševne stiske ter fizično poškodbo, kar ustreza opredelitvi psihičnega in fizičnega nasilja v pomenu tretjega in petega odstavka 3. člena ZPND.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00029364
ZNP-1 člen 22, 22/2, 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 106a.
stiki otroka - urejanje stikov med starimi starši in vnukinjo - stiki otroka s starimi starši - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - materialni udeleženci nepravdnega postopka - upoštevanje otrokovih koristi - kršitev pravice do obravnavanja
Na podlagi določbe 32. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki določa, da lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, je sodišče druge stopnje presojalo dovoljenost pritožbe očeta mladoletnih deklic in ugotovilo je, da je podan njegov pravni interes za vložitev pritožbe.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 171/1, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
Tožena stranka je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030760
ZPND člen 19, 21. ZPP člen 8.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - pogoji za izrek ukrepa - podaljšanje ukrepa - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - načelo sorazmernosti - denarna kazen - dokazna ocena
Ukrepi iz 19. člena ZPND predstavljajo določeno omejitev za tistega, proti kateremu so izrečeni, in hkrati poseg v njegove pravice. Zato mora sodišče opraviti test sorazmernosti, kar je v konkretni zadevi tudi storilo. Upoštevalo je dejstvo, da predlagateljice v zadnjem obdobju o nasilnih izpadih/grožnjah nasprotnega udeleženca niso poročale, in da pri njih na več narokih tudi ni zaznalo večjega strahu. Zato je utemeljena odločitev o zavrnitvi njihovega predloga za podaljšanje ukrepov. Ukrepi so bili izrečeni že 13. 11. 2017. Njihov namen je zaščititi žrtev, ki pa naj si v času veljavnosti ukrepov poišče trajnejše varstvo oziroma si zagotovi trajno varnost pred nasiljem oziroma nasilnežem. Varnost žrtve ima prednost pred premoženjskimi interesi lastnika, vendar ne dlje, kot je to nujno potrebno, da si žrtev poišče trajnejšo pomoč in zaščito.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zagovor - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti mu očita, in mu omogoči zagovor. Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih morebiti pojasni ali opraviči, kakor to izhaja iz 85. člena ZDR-1. Ker pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeča stranka ni bila seznanjena s kršitvami, ki so predmet izredne odpovedi in ji ni bil omogočen zagovor, prav tako pa niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki to omogoči, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Petdnevna (ne)upravičena odsotnost z dela sama po sebi ne pomeni avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno uveljavlja pritožba. Četrta alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1 res določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Drugi odstavek istega člena pa določa, da v primeru četrte alineje prejšnjega odstavka delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Navedeno določilo ureja le izjemo glede učinkovanja izredne odpovedi tako, da ta učinkuje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela in ne z dnem vročitve izredne odpovedi. To določilo pa ne pomeni, da preneha toženkina obveznost, da tožečo stranko seznani s kršitvami in ji omogoči zagovor, kot zmotno zatrjuje pritožba.
Tožeča stranka je istega dne (18. 10. 2018), ko je prejela izredno odpoved tožene stranke tudi sama podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožečo stranko z dne 10. 10. 2018 odjavila iz zavarovanja na podlagi nezakonite izredne odpovedi, zato je tožeči stranki nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje. Ker pa je tožeča stranka podala izredno odpoved, po kateri ji pogodba o zaposlitvi preneha z dnem 18. 10. 2018, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje preneha z dne 18. 10. 2018.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00030853
ZKP člen 26, 26/1. KZ-1 člen 19, 19/1. ZS člen 105a, 105a/1, 105a/4.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča
Po določbi prvega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano. V konkretnem primeru bi to torej bilo Okrajno sodišče v Celju. Že iz same zakonske dikcije pa je razvidno, da to procesno pravilo ni absolutno in pozna nekatere izjeme. Ena od njih je predvidena v določbah 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). V skladu z določbo četrtega odstavka 105.a. člena ZS, pa lahko predsednik okrožnega sodišča ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev.