začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev pravic intelektualne lastnine - kršitev pravic iz znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - zmeda potrošnika glede izvora blaga - licenčna analogija - težko nadomestljiva škoda - pavšalna odškodnina - alternativnost pogojev - kršitev ustavnih pravic
Glede na podobnost znakov in identičnost storitev pravdnih strank, je verjetno izkazano, da povprečni potrošniki in poslovni partnerji ne morejo razlikovati med ponudbo pravdnih strank, na drugi strani pa je težko ugotoviti, kateri kupec se je zaradi verjetnosti zmede v javnosti odločil za storitev pri toženi stranki namesto pri tožeči stranki. Povprečni potrošniki zaradi podane dvojne identičnosti znamke in znaka ter storitev ne morejo razlikovati ali blago in storitve izhajajo od tožene stranka ali od tožeče stranke in da blago in storitve tožene stranke niso v ničemer povezane s tožečo stranko. Povsem verjetno je, da se navedeni subjekti odločijo za storitve tožene stranke, ki jih ne razlikujejo od storitev tožeče stranke. Zaradi nedovoljene uporabe znaka 1 s strani tožene stranke, je glede na navedeno podana verjetnost, da tožnica izgublja posle s svojimi poslovnimi partnerji, ki se ne zavedajo okoliščine, da je prišlo do prekinitve sodelovanja s tožečo stranko in so namesto tega začeli sodelovati s toženo stranko.
Prav zaradi zelo zapletenega in težavnega določanja obsega dejanske škode v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, je imetnikom pravic zagotovljena možnost uveljavljanja pavšalne odškodnine. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu ZIL-1.
Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, zatrjevana neobrazloženost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s predpostavko po točki c) citiranega določila ne pomeni kršitve pravic tožene stranke navedenih v Ustavi RS in mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah.
spor iz družinskih razmerij - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - polnoleten otrok - pravni interes - pravni interes za tožbo - določitev stikov - obseg stikov - največja otrokova korist
Interesa za zahtevek na zaupanje hčerke v varstvo in vzgojo njej tožnica po polnoletnosti hčerke nima več. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano IV. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožbo tožnice v delu s tožbenim zahtevkom na zaupanje hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej (do polnoletnosti hčerke) zavrglo (358. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju v celoti sledilo, zato se toženec neutemeljeno zavzema za še širše stike (vsak teden še razširitev na četrtek, v tednu, ko ni vikend stika, pa še v ponedeljek). Toženec ima stike z mladoletnim C. C. določene tri vikende v mesecu od petka do ponedeljka, v bloku, pri čemer je lahko stik med vikendom bolj kvaliteten in bolj intenziven kot med tednom. V tednu, ko ni vikend stika, je dodatno določeno še popoldne s prenočevanjem. Želja sina C. C., da bo več z očetom, je ustrezno upoštevana, tako kot je otroku v korist. Izvedenka je namreč pojasnila, da želje, ki jih otrok izrazi, niso nujno v njegovo največjo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031176
SPZ člen 92, 99. ZPP člen 258, 258/2.
odstop od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - odpoved pogodbe - razlog za odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev zaslišanja stranke - neopravičen izostanek
Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016.
OZ člen 5, 239, 239/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3.
postopek osebnega stečaja - posojilna pogodba - direktor družbe - prodaja zastavljene nepremičnine - dolžnik kot solidarni porok - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G - načelo vestnosti in poštenja - zaščita interesov druge pogodbene stranke - izpolnjevanje obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravni standard - zmanjševanje premoženja družbe - povezane družbe - izigranje upnikov
Od uveljavitve novele ZFPPIPP-G dalje je treba namen odpusta obveznosti obravnavati skozi prizmo načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To načelo zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jo stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Tudi pri izpolnjevanju svoje obveznosti mora pogodbena stranka ravnati vestno in pošteno. To vrednostno usmeritev opredeljuje pravilo, vsebovano v prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku z G novelo spremenjenega 399. člena ZFPPIPP. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba pravdni standard vestnega in poštenega ravnanja obravnavati ločeno glede na to, ali nastopa dolžnik v svojstvu potrošnika, fizične osebe ali pa v svojstvu družbenika in direktorja družbe. Torej je za presojo vestnosti in poštenja dolžnika v postopku osebnega stečaja povsem irelevantno, ali je dolžnik ravnal (ne)vestno in (ne)pošteno v svojstvu fizične osebe ali pa kot direktor (in edini lastnik poslovnega deleža) posameznih družb.
Ker neposredna vročitev plačilnega naloga ni bila mogoča, se je osebna vročitev opravila tako, da je vročevalec pisanje izročil pošti, v predlagateljevem hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je navedel, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker predlagatelj pisanja v navedenem roku ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, kar v obravnavanem primeru pomeni 29. 5. 2019. Naslednjega dne je tako začel teči 8-dnevni ugovor, ki se je iztekel 6. 6. 2019, predlagatelj pa je ugovor zoper plačilni nalog vložil 11. 6. 2019 oziroma prepozno. Sodišče prve stopnje je zato njegov ugovor pravilno zavrglo.
ZOR člen 277, 279, 379, 379/2, 387, 387/2. OZ člen 1060. ZIZ člen 17.
denarna renta - občasna denarna terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje - pretrganja zastaranja - pripoznava dolga - izražena volja strank - plačilo dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - vezanost na izvršilni naslov
Konkretna terjatev iz naslova mesečne rente, ki izvira iz pravnomočne odločbe in zapade v plačilo po izdaji odločbe, je občasna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 379. člena ZOR (ki se v obravnavni zadevi uporablja skladno s 1060. členom OZ) zastara v treh letih.
Zastaranje se pretrga z dolžnikovo pripoznavo dolga, ki je lahko izrecna ali pa tudi konludentna, na primer z dolžnikovim plačilom dolga. Za presojo, ali je v obravnavnem primeru z dolžnikovimi nesporno opravljenimi plačili rente prišlo do pretrganja zastaranja, pa je tudi po oceni višjega sodišča treba ugotoviti dolžnikovo voljo v zvezi z opravljenimi plačili. Ker je bilo že iz upnikovih navedb v predlogu za izvršbo razvidno, da je dolžnik iz naslova dolgovane rente nekaj plačeval, vendar po upnikovem mnenju ne toliko, kot je dolžnik po izvršilnem naslovu dolgoval, dolžnik pa je obstoj svoje obveznosti zanikal, ni mogoče šteti, da je dolžnik z opravljenimi plačili pretrgal zastaranje v smislu drugega odstavka 387. člena ZOR. Ker pa je dolžnik v konkretnem primeru štel, da upniku ne dolguje ničesar oziroma da je s plačili, ki so bila nesporno opravljena, poravnal svojo obveznost v celoti, ni mogoče ugotoviti, da je s temi plačili pretrgal zastaranje predmetne terjatve, ki predstavlja razliko med dejansko dolgovano in že plačano rento.
Delnih plačil ob dolžnikovem zanikanju celotne obveznosti ni mogoče šteti kot pretrganja zastaranja, saj je odločilna dolžnikova volja, kaj naj se s plačili poravna. Za pripoznavo velja le toliko, kolikor je dolžnik izjavil v svoji volji. Delna pripoznava dolga (samo do določene višine) tako pretrga zastaranje le do pripoznanega zneska, ne pa tudi za presežek.
Ker je bila prvotožeča stranka na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji, to pomeni, da se ji, upoštevaje prej navedeno določbo, preneha izplačevati sorazmerni del družinske pokojnine. Posledično pa se tudi drugotožeči stranki preneha izplačevati sorazmerni del vdovske pokojnine.
SPZ člen 37, 37/1, 37/2, 99. ZPSPP člen 14. ZPP člen 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - dokazno breme - najemna pogodba - predmet najema - najem poslovnega prostora - pogodba o uporabi infrastrukture - možnost dostopa do prostorov - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima v konkretnem primeru na nepremičnini v lasti tožeče stranke kakšno pravico, ki ji daje podlago za vznemirjanje tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029105
ZPP člen 87, 87/3. SZ-1 člen 10, 87, 87/5, 103, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
odpoved najemne pogodbe - neprofitni najemnik - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - drugo primerno stanovanje - odpovedni razlog - površinski normativ primernega stanovanja - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost uradne osebe - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - pomoč prava nevešči stranki - strokovno vprašanje - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - neizvedba dokaza
Sistem prekluzij res od strank zahteva skrbno pripravo na sodni postopek in jim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje o zadevi.
Splošna dolžnost poučevanja stranke se nanaša na procesne pravice, medtem ko se materialno procesno vodstvo nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja inštrument komunikacije med sodiščem in strankami.
Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala, medtem ko strokovno znanje sodišču posredujejo izvedenci, ki so hkrati njegovi pomočniki. V konkretnem primeru je bil izvedenec A. A. strokovni pomočnik stranke, ki ga je angažirala sama izven sodnega postopka.
Ker odgovor na vprašanje, ali toženčevo stanovanje presega normativ po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, odločilno vpliva na odločitev sodišča, je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, od katerega tudi danes ne odstopa, da gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko da odgovor samo strokovnjak.
Pogoj za odpoved najemnega razmerja iz razlogov po petem odstavku 103. člena SZ-1 ni posedovanje primernega stanovanja, ki bi lastniku zagotavljal primerljivo bivanje, temveč zadošča, da so izpolnjene zahteve iz 10. člena SZ-1, ki predstavlja minimalen, še sprejemljiv stanovanjski standard. Namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je dejansko ne potrebuje in je namenjena dejansko tistim socialno ogroženim družinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Zakonodajalec je na ta način uravnotežil interese lastnika stanovanja (najemodajalca) in najemnika, ki si sicer najema ne bi mogel privoščiti. Ta je upravičen do najema za neprofitno najemnino zato le tedaj, ko je njegov socialni položaj tako šibek, da bi brez njega ostal brez človeku dostojne strehe nad glavo. Če pa si jo lahko zagotovi drugače, prevladujejo interesi najemodajalca.
lastninska pravica na nepremičnini - klet - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - individualni del - zemljiškoknjižni podatki - pogodbeni prenos lastninske pravice - katastrski podatek
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve je povezan (tudi) z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo. Klet kot individualni prostor sicer (upoštevaje tretji odstavek 4. člena SZ-1) lahko predstavlja sestavni del posameznega dela ali pa mu (v nasprotnem primeru) pripada. Vendar pa je potrebno tudi za presojo z njo povezanih lastninsko-pravnih vprašanj upoštevati zemljiško-knjižne vpise (zemljiško-knjižno stanje).
odločitev o pravdnih stroških - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje
Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - tehnična brezhibnost vozila - neustrezne pnevmatike - povzročitev prometne nesreče - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode
Obrabljene pnevmatike na tožnikovem motornem kolesu niso bile vzrok za prometno nesrečo in njegovo škodo, ampak je do prometne nesreče prišlo zaradi tožnikove nepravilne reakcije med vožnjo, torej po tožnikovi krivdi, zaradi česar ni izgubil zavarovalnih pravic ter je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova sklenjenega AO-plus zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031102
ZPP člen 183, 286, 286/3, 337, 337/1. OZ člen 41, 86, 94.
ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - sposobnost za razsojanje - poslovna nesposobnost - sklenitev pogodbe - pogodba poslovne nesposobne osebe - pogodbena volja - pravočasen dokazni predlog - prekluzija dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov
Na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba, datirana z dnem 15. 2.2007, s katero je toženka prodala sporni del nepremičnin tožniku, sestavljena in podpisana po letu 2007, ko toženka ni bila (več) sposobna za razsojanje in se ni več zavedala, kaj podpisuje oziroma kakšno pogodbo sklepa, je pravilen zaključek, da je takšna pogodba neobstoječa oziroma nična.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Socialni spor ni pravda, temveč sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. ZDSS-1 določa posebne procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Po 58. členu ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah iz sistema socialne varnosti. Tožbe pred socialnim sodiščem so dopustne, ko je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. V skladu z 72. členom ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončne, t.j. drugostopenjske upravne odločbe. Izpodbojna tožba mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja
Nepoznavanje prava ne sodi med nepremagljive ovire za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki lahko zadržijo zastaranje.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - ponavljajoče se ravnanje
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 predstavlja kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, ki morajo biti časovno, krajevno in subjektivno povezane, kakor tudi, da če do izvršitvenega ravnanja pride zgolj enkrat, storilec načeloma ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje v dokončani obliki, posamezen drobec za kaznivost pa lahko zadostuje, in sicer v primeru, ko storilec namerava sporno dejavnost opravljati še naprej. Teorija kazenskega prava navaja, da uporaba nedovršnega glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 praviloma ne izključuje kaznivosti enkratne storitve. Po ustaljeni sodni praksi za storitev tega kaznivega dejanja zadošča že eno izvršitveno ravnanje, v obravnavani zadevi prodaja prepovedane droge. Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na namen nadaljnje prodaje pa je dejansko vprašanje in sodišče na obstoj takega namena storilca lahko sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, do katerih pride tekom dokaznega postopka.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o pravdnih stroških - stroški odvetniškega zastopanja - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - uporaba odvetniške tarife
Sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (od 0,459 na 0,6 EUR) je vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja, kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Število točk je za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %. Pritožnik se zato utemeljeno sklicuje na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, ki jo mora na predlog odvetnika upoštevati sodišče na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožniku odmeriti odvetniške stroške upoštevaje vsoto točk po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka.
odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov
V 3. odstavku 163. člena ZPP je med drugim eksplicitno določeno, da mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če stranka stroškov ne priglasi najpozneje do konca obravnave, na kateri je zaključeno reševanje zadeve, jih kasneje ne more uspešno uveljavljati.