Ker je 6.5.2014 postal pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, in je s tem ovira za nadaljevanje prekinjenega postopka prenehala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prekinjeni predhodni stečajni postopek nadaljuje.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012579
ZPP člen 315, 316, 339, 339/1. OZ člen 144. ZDR člen 103.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - stečaj - prerekana terjatev - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku
Izdaja vmesne sodbe pride v poštev le, če sodišče ugotovi, da je zahtevek utemeljen po temelju v celoti ali vsaj deloma. Kolikor pa sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ni utemeljen, ne izda vmesne zavrnilne sodbe, temveč končno zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je z ugotovitvijo, da ne obstaja temelj tožnika do toženih strank iz naslova vtoževane premoženjske škode, nepravilno uporabilo 315. člen ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/1 ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker tožnik v pritožbi te kršitve ne uveljavlja, pritožbeno sodišče v to odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
Terjatev se šteje za prerekano, če jo je prerekal bodisi stečajni upravitelj v skladu z 61. členom ZFPPIPP ali upnik v skladu s 63. členom ZFPPIPP. Ker je terjatev tožnika kot upnika napram prvotoženi stranki prerekal drug upnik, je sodišče prve stopnje tožnikovo terjatev utemeljeno štelo za prerekano.
Tožniku je v letu 2009 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala zaradi poteka časa. Tožnik v zvezi s prenehanjem te pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Tožniku je delovno dovoljenje prenehalo veljati z dnem, ko je bil nad prvotoženo stranko začet stečajni postopek, zaradi stečaja v letu 2011 pa so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je postalo nepotrebno. Zaradi recesije na področju gradbene dejavnosti ni mogoče zaključiti, da bi tožnik še lahko opravljal delo, za katerega je bil usposobljen, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. Tožnik ni uspel dokazati (z veliko verjetnostjo), da bi se lahko zaposlil drugje in pridobival dohodek, če ne bi bilo škodnega dogodka. Ker ni uspel dokazati, da je zatrjevana izguba na zaslužku posledica nesreče pri delu oziroma njegove zmanjšane delovne zmožnosti kot posledice nesreče pri delu, tožnik ni upravičen do vtoževane izgube na zaslužku oziroma rente.
Tožnici je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je v določenem obdobju kot kraj, s katerega se vozi na delo, lažno navajala podatke, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica redno prihaja na delo z drugega naslova kot tistega, ki ga je javila delodajalcu, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pobot – pobotni ugovor – pobotanje v pravdi – judikatna terjatev – pobotljivost judikatne terjatve – res iudicata – pravnomočnost terjatve – delitev skupnega premoženja v pravdi – izplačilo deleža – stroški in pobotanje
Upniku judikatne terjatve je treba dopustiti, da njeno realizacijo doseže z eventuelnim ugovorom pobota v pravdi takega dolžnika proti njemu. V tem primeru se sicer v pobot stavljene terjatve ne ugotavlja, pač pa se pobotanje samo izvede.
Če so obseg skupnega premoženja in deleži bivših zakoncev na njem že pravnomočno ugotovljeni, lahko vsak izmed njiju zahteva delitev v nepravdnem postopku, ne more pa v pravdi zahtevati izplačilo ugotovljenega deleža v denarju.
V primeru, da se terjatev tožeče stranke pobota s terjatvijo, ki je toženi stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo, se pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh. Toženec bi bil v tem primeru za isto terjatev namreč dvakrat upravičen do povračila stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073352
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. ZPP člen 451, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – napačna razlaga zakona – prosta izbira dokaznih sredstev – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo voznine
Neplačilo voznine s strani naročnika je predpostavka za odgovornost prejemnika. Da je ta izpolnjena, mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka, ki lahko to dejstvo dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
osebni stečaj – preizkusno obdobje - polnoletni otroci - višina dolga
Starost otrok je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Ostalih navedb - glede šolanja starejših otrok, v predlogu za odpust obveznosti ni bilo; tudi če bi bile, višje sodišče dodaja, da gre za polnoletna otroka, stara 21 in 24 let.
Ni mogoče prezreti višine obveznosti, navedene v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (980.000,00 EUR).
Sodišče ne sme izdati soglasja za sklenitev najemne pogodbe za stvari, glede katerih, upoštevajoč stanje stečajne zadeve, še vedno obstoji najemna pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in ni bila odpovedana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0081316
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115, 117, 117/1.
poslovni prostori – poslovna stavba – upravnik stavbe – stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja – neupravičena obogatitev – najem poslovnih prostorov
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Za uporabo 197. člena OZ je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 232. ZPP člen 80, 81. ZGD-1 člen 679.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - obstoj upnikove terjatve - izvršilni naslov
V postopku je prišlo le do odprave nepravilnosti glede označbe predlagatelja, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Gre za odpravljivo pomanjkljivost oziroma nepravilnost. Iz 1. odstavka 81. člena ZPP tudi jasno izhaja, da se postopek z osebo, ki je lahko pravdna stranka, zgolj nadaljuje, ne pa da se začne znova. To pa pomeni, da je pomanjkljivost sanirana in se zadeva obravnava, kot da bi predlog za začetek postopka osebnega stečaja že takoj vložila oseba, ki je lahko stranka postopka.
legitimacija upnika za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - nedopustna pritožba
Po ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063866
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/5, 61, 61/1, 364, 366, 366/1, 369, 369/3. ZPPSL člen 137, 137/3, 142, 142/1, 165, 165/2. ZHKS člen 15, 15/2, 19. OZ člen 1012, 1022.
skupinska prijava terjatve – pogojno priznanje terjatev – pogojna terjatev – prerekanje terjatev – pravnomočnost sklepa o glavni razdelitvi – umik prerekanja terjatve – poroštvo – obresti do začetka stečajnega postopka – pritožbena novota – podružnica – hčerinska družba
Prijavo je vložilo več upnikov, ta pa je bila skladno z VSL sklepom III Cpg 72/2006 z dne 28. 11. 2006 naknadno specificirana in individualizirana tako, da je bil na 3. naroku za preizkus terjatev omogočen njen preizkus in učinkovito prerekanje posameznih terjatev vseh upnikov, vendar pa s tem ni mogoče šteti, da je šlo v tem primeru za novo in s tem prepozno prijavo terjatve/terjatev upnikov, saj skupinska terjatev predstavlja zgolj obliko prijave terjatve, ki je tehnične narave, vseskozi pa gre pa za eno in isto terjatev.
Pravnomočen sklep o glavni razdelitvi je saniral tudi morebitno napačno oziroma nepravilno priznanje oziroma prerekanje terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika ne pomeni tudi zmanjšanja porokove obveznosti (obveznosti stečajnega dolžnika). Porok je namreč upnikom dolžan izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od načela akcesornosti. Izjemo od akcesornosti pa utemeljuje tudi namen poroštva.
Postopki v Uredbi ES št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000 se nanašajo zgolj na primere, ko gre za podružnice (poslovalnice) istega dolžnika v različnih članicah državah EU, torej ko gre za en in isti pravni subjekt, v konkretnem primeru pa je stečajni dolžnik druga in ločena pravna oseba kot H. (ki sicer predstavlja njeno hčerinsko družbo), zato analogija s podružnico/poslovalnico v tem primeru ne pride v poštev.
Podpis ni namenjen samemu sebi. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Ni nepomembno kdo vloži neko vlogo, tu pritožbo. Sodišče se mora zato prepričati, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Temu namenu služi podpis vlagatelja na pritožbi. Pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba pritožbo in pooblastilo presojati skupaj, sicer sodišče zavrže pravno sredstvo, če mu ni predloženo pooblastilo.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - nujni prisilni ukrep - ogrožanje življenja s samomorom - trajanje ukrepa
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom.
oprostitev plačila sodnih taks - ogroženost preživljanja - pravni standard - socialna pomoč
„Ogroženo preživljanje stranke in njenih družinskih članov“ je pravni standard, ki je sicer res primerljiv s pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči, vendar z njimi ni izenačen.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - dobroverni lastniški posestnik - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo nepremičnine, je potrebno upoštevati pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za zakonski predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po določbah SPZ ima dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost poseben pomen. Dobroverni lastniški posestnik (tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje) namreč ni dolžan plačati za uporabo stvari (drugi odstavek 95. člena SPZ) za čas, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Za razliko od njega, nedobrovernega posestnika (kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati) zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari. Dobra vera se domneva, po določbi osmega odstavka 95. člena SPZ pa postane dobroverni lastniški posestnik nedobroveren s trenutkom, ko mu je vročena tožba, s katero lastnik stvari zahteva vrnitev stvari oziroma ugotovitev lastninske pravice na njej (torej s katero nasprotuje njegovi posesti in uporabi nepremičnine). Dokazno breme glede nedobrovernosti pred vročitvijo tožbe je na lastniku.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081308
ZPP člen 80, 87, 87/3, 98, 98/2. SPZ člen 118.
pogodba o upravljanju – upravnik – zakoniti zastopnik - pooblaščenec – odobritev pravdnih dejanj - sposobnost biti stranka
Pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena, zato ne predstavlja pooblastila družbi S. d. d., da v imenu etažnih lastnikov opravlja naloge upravnika in jih zastopa pred sodišči.
Lastnost izvršilnega naslova je lahko v notarskem zapisu priznana le v obsegu danega soglasja in ker je bilo dano soglasje le z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in za poplačilo iz teh nepremičnin, tega soglasja ni možno razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
ZPP člen 252. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenci – nagrada izvedenca – zahtevnost izvida in mnenja – povračilo materialnih stroškov
Pravilnik v 3. odstavku 45. člena določa zgornjo mejo materialnih stroškov, ki se priznajo izvedencu, naloga sodišča pa je, da jih ovrednoti glede na okoliščine konkretnega primera.
izvršba na nepremičnine - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - vstop zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine v izvršilni postopek - pravna sredstva zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine - vročitev sklepa o nadaljevanju - načelo kontradiktornosti
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.
ZIZ člen 38, 38/5. Tarifa KDD - Centralno klirinške depotne družbe člen 37, 37/c, 37/e.
stroški izvršilnega postopka - potrebni stroški
KDD je dolžna ravnati po sklepu sodišča prve stopnje, zato svojega dolžnega ravnanja ni upravičena vezati na upnikovo plačilo v skladu s svojimi notranjimi pravili.