ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vpogled v izjavo o premoženjskem stanju potrjuje, da ta vsebuje trditve, ki ustrezajo zakonskemu pogoju iz 3. odstavka 11. člena ZST-1. Ker se sodišče do njih ni vsebinsko opredelilo, je utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škoda
Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot
tri leta pred vložitvijo tožbe,
zastarana zaradi preteka tri letnega subjektivnega zastaralnega roka.
Tožeča stranka je z razširitvijo tožbenega zahtevka s pripravljalno vlogo uveljavlja še nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi ravnanja svojega uslužbenca in sicer za stroške skladiščenja, ker je tožeča stranka morala kupljene in neuporabljene stvari pripeljati v skladišče. Pri stroških skladiščenja, ki toženi stranki nastajajo, gre za nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi svojega ravnanja uslužbenca. Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki v točki b določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za odločanje o zahtevku za plačilo stroškov skladiščenja je zato stvarno pristojno delovno sodišče.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 151a/2.
prisilna poravnava – imenovanje direktorja – mnenje upravitelja – mnenje upniškega odbora – sklep o soglasju
Insolventni dolžnik se ni dolžan posvetovati z upniki o novem poslovodji družbe, kaj takega je tudi precej oteženo in zamudno, saj ima dolžnik večje število upnikov, postopek prisilne poravnave pa česa takega ne prenese (postopek prisilne poravnave mora biti hiter). Gospodarska oseba mora imeti poslovodjo, da je lahko polno operativna, med postopkom prisilne poravnave pa je za obstoj dolžnika še posebej nevarno, če take osebe nima.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina
Tožnik v tem sporu ni zahteval, da sodišče v izreku odloči o nezakonitosti odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, temveč je zahteval plačilo odškodnine oz. odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke. Zaradi zmotnega stališča sodišča prve stopnje, da v sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica ni možno presojati, ali je bil odpoklic utemeljen, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu. Zato je preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini bonitete zaradi nezmožnosti uporabe službenega vozila v zasebne namene. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je bil tožnik upravičen do uporabe službenega vozila za službene in zasebne namene. Dogovorjeno je tudi bilo, da pravica do prepustitve vozila ugasne med suspenzom delavca s strani družbe. Tožnik je zahteval odškodnino v višini kot je bila obračunana boniteta za uporabo vozila v lastne namene. Boniteta je kategorija, ki jo zaradi zagotavljanja davčnih ugodnosti, ki niso izplačane v denarju, uvaja davčna zakonodaja in predstavlja zgolj „hipotetično“ osnovo za obračun davkov in prispevkov iz naslova stvarnih ugodnosti delavca. Tožnik zaradi tega, ker mu je tožena stranka odvzela službeno vozilo po odpoklicu s funkcije, ni bil oškodovan oziroma se mu premoženje ni zmanjšalo. Tožnik vtoževane škode ni niti izkazal. Zato je njegov zahtevek neutemeljen.
Za presojo (ne)zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno vprašanje, ali jo je sploh podala upravičena oseba. Kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, ureja ZDR, in sicer v določbah 18. člena.
ZFPPIPP člen 400, 400/1, 400/4, 400/5. ZPP člen 285.
predlog za odpust obveznosti – navajanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Navajanje dejstev in predložitev dokazov iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, je prepuščeno predlagatelju odpusta obveznosti. Če dolžnik ne navede dejstev in predloži dokazov, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje, ne da bi moralo predlagatelja pozivati, da relevantna dejstva navede in zanje predloži dokaze. Materialno procesno vodstvo v tem primeru ne pride v poštev.
ZPP ne nalaga sodišču, da mora pravdno stranko pozvati, ali želi nadaljevati pravdni postopek, niti tega, da mora upoštevati namen strank glede nadaljevanja postopka. Tudi jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 210. člena ZPP ne dopušča dvoma o tem, da je pravdna stranka tista, ki mora predlagati nadaljevanje postopka.
prednostna poplačilna pravica - izvršba na nepremičnine
Trditveno in dokazno breme za ugotovitev, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, je na strani upnika.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 51.
odmera nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - večkratni študij spisa
Večkratno ukvarjanje izvedenca s predmetno zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem (izdelava pisnega izvida in mnenja, ustno podajanje izvida in mnenja oziroma izdelava dopolnilnega izvida in mnenja) ne daje podlage za večkratno odmerjanje dela nagrade iz naslova študija spisa.
ZDR člen 64, 64/6, 143, 144, 145, 145/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 47.
nadure - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - krajši delovni čas - nadurno delo - dodatno delo
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012666
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka imela pravno podlago v 111. členu ZDR. Izredno odpoved je sodišče kasneje razveljavilo zgolj zato, ker tožena stranka tožnika ni odjavila iz sistema socialnih zavarovanj in mu zaključila delovno razmerje že z dnem vročitve izredne odpovedi, temveč je ravnala v korist tožnika in mu je delovno razmerje zaključila kasneje, šele z zaključkom bolniškega staleža. Sodna razveljavitev izredne odpovedi sama po sebi še ne pomeni, da je delodajalec zato odškodninsko odgovoren. O odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo mogoče govoriti kvečjemu tedaj, če bi bila izdaja nepravilne izredne odpovedi posledica bodisi naklepnega bodisi nevestnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi se morala ta že ob sprejemu odpovedi zavedati, da bo za njeno izdajo tožniku neupravičeno povzročila škodo. Obstoja takšnih okoliščin na strani tožene stranke sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja. Zato tožnikov zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
ZIZ člen 20a, 20a/3, 43, 5, 58, 58/4. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 365, 365/1.
delni umik predloga za izvršbo – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – zapadlost terjatve – izvršljivost notarskega zapisa - kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pomanjkanje trditvene podlage
Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
odmera nagrade izvedencu – popravni sklep – sprememba davčnih predpisov
Morebitna sprememba davčnih predpisov v času po izteku roka za plačilo ne more biti ustrezna podlaga za spreminjanje izreka sklepa, ki je bil izdan v skladu z veljavnimi predpisi v času izdaje sklepa in do izteka izpolnitvenega roka za izplačilo nagrade.
ZIZ člen 3, 29a, 29a/1, 57, 58, 58/234, 169, 169/5, 178, 178/2. ZGD-1 člen 31. ZPP člen 7, 80, 81, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/1.
novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor - sposobnost biti stranka - območna enota
Dejstvo, da je izvršba že dovoljena na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki kot edino omejitev določa, da postopek ni končan, za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni relevantno. Navedeno bi bilo pravno pomembno le, v kolikor bi dolžnica v smislu petega odstavka 169. člena ZIZ predlagala izvršbo na to sredstvo izvršbe in hkrati izkazala za verjetno, da bo terjatev z denarnimi sredstvi na njenem računu pri organizaciji za plačilni promet poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – plačilo sredstev v rezervni sklad – zastaranje
Enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je določen le za upravnikove terjatve, ne pa za tiste, ki jih le-ta uveljavlja v imenu in za račun etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada). Zato navedene terjatve zastarajo v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ v triletnem zastaralnem roku.
V zadevi je bilo potrebno izgubljeni dobiček oceniti (tako izrecno 3. odstavek 168. člena OZ). Že zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bo izid ocenjevanja ugotovljen na enako natančen način kot pretekla dejstva. Vsaka ocena pač v sebi nosi določeno količino predvidevanja, in torej tudi negotovosti. Te se glede napovedovanja, kakšni bi bili pretekli dogodki, ki se v resnici nikoli niso dogodili, nikoli ne more odpraviti. Prav ta okoliščina, da gre za oceno, pa seveda ne sme voditi do tega, da bi bila tožeča stranka, ker bi sodišče postavilo previsoke zahteve glede natančnosti pri ugotavljanju višine škode, končno zaradi tega ob svojo pravico, zahtevati nadomestitev škode.
Sodišče postavi izvedenca, če je za ugotovitev dejstev potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče samo nima (243. člena ZPP). Izvedenskega mnenja zato tudi ne more preizkusiti drugače, kot le zelo na splošno: ali navaja razloge, ki so pripeljali do ugotovitve ali razjasnitve kakšnega dejstva, in ali so ti razlogi kot takšni logični. Pri tem se sodišče ne more spuščati v podrobnosti, saj mu za to manjka strokovno znanje, zaradi česar je bilo pravzaprav sploh potrebno postaviti izvedenca.
ZSV člen 56, 56/6. ZPP člen 200, 200/3, 329, 329/3.
stranski intervenient - stranska intervencija
Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.