ZIZ člen 20a, 20a/3, 43, 5, 58, 58/4. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 365, 365/1.
delni umik predloga za izvršbo – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – zapadlost terjatve – izvršljivost notarskega zapisa - kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pomanjkanje trditvene podlage
Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 98/4, 98/5, 108, 108/2.
zavrženje revizije - nepopolna vloga - pooblaščenec - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnika ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato je revizijo potrebno zavreči.
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 1034/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev razdelitvene mase
Sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni upoštevalo, da gre v tej zadevi za poznejšo (četrto) razdelitev splošne razdelitvene mase, zato bi moralo upoštevati skupni znesek razdelitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina
Tožnik v tem sporu ni zahteval, da sodišče v izreku odloči o nezakonitosti odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, temveč je zahteval plačilo odškodnine oz. odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke. Zaradi zmotnega stališča sodišča prve stopnje, da v sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica ni možno presojati, ali je bil odpoklic utemeljen, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu. Zato je preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini bonitete zaradi nezmožnosti uporabe službenega vozila v zasebne namene. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je bil tožnik upravičen do uporabe službenega vozila za službene in zasebne namene. Dogovorjeno je tudi bilo, da pravica do prepustitve vozila ugasne med suspenzom delavca s strani družbe. Tožnik je zahteval odškodnino v višini kot je bila obračunana boniteta za uporabo vozila v lastne namene. Boniteta je kategorija, ki jo zaradi zagotavljanja davčnih ugodnosti, ki niso izplačane v denarju, uvaja davčna zakonodaja in predstavlja zgolj „hipotetično“ osnovo za obračun davkov in prispevkov iz naslova stvarnih ugodnosti delavca. Tožnik zaradi tega, ker mu je tožena stranka odvzela službeno vozilo po odpoklicu s funkcije, ni bil oškodovan oziroma se mu premoženje ni zmanjšalo. Tožnik vtoževane škode ni niti izkazal. Zato je njegov zahtevek neutemeljen.
Za presojo (ne)zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno vprašanje, ali jo je sploh podala upravičena oseba. Kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, ureja ZDR, in sicer v določbah 18. člena.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – plačilo sredstev v rezervni sklad – zastaranje
Enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je določen le za upravnikove terjatve, ne pa za tiste, ki jih le-ta uveljavlja v imenu in za račun etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada). Zato navedene terjatve zastarajo v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ v triletnem zastaralnem roku.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – civilna kazen – predpravdni stroški – dolžnost mesečnega poročanja
Temelj za odmero primernega nadomestila je zakonski, v smislu, da že zakon določa obseg veljavnosti skupnih sporazumov (šesti odstavek 157. člena ZASP), zakonske ovire predmeta sporazumne ureditve (četrti odstavek 157. člena ZASP), zapovedujejo enotnost tarif v neodvisnosti od dejstva (ne)sklenjenosti pogodbe (drugi odstavek 158. člena ZASP), ne nazadnje tudi prek ohranjanja monopola nad sankcijami, ki lahko zadenejo kršitelja (168. člen ZASP).
Pojem „primerno nadomestilo“ je pravni standard, s katerim je določen okvir, ki ga je glede na ugotovljeno dejansko stanje, dolžno v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče. Ne more biti sporno, da standardu primernosti mnogo bolj ustreza višina nadomestila, kot se je oblikovala na osnovi pogajanja med vpletenimi strankami, in ne enostransko določena tarifa.
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank so določene v 258. členu ZPP. V konkretnem primeru ni bilo nobenega utemeljenega razloga po tej določbi ZPP za to, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku pa je to pravico odreklo, kljub temu da je zaslišanje predlagala. Zato je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Ko sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožene stranke v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njene pravice do izjave, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljeni sodni praksi bistveno, da delavec po spremembi delodajalca in prehodu večine delavcev nadaljuje z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi brez vmesne daljše časovne prekinitve.
Pogoj za uporabo instituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni v tem, da bi prejšnji delodajalec povsem prenehal z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da niti dejstvo, da sta tožničin prejšnji delodajalec in tožena stranka v določenem obdobju poslovala hkrati („vzporedno“), ne vpliva na ugotovitev, da je v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca. Tudi iz same vsebine določbe 73. člena ZDR izhaja, da delodajalec prenosnik lahko še obstaja tudi v obdobju po spremembi delodajalca (možen je prevzem le dela podjetja, solidarna odgovornost obeh delodajalcev za določene terjatve delavcev, ipd.).
stroški postopka – priglasitev stroškov – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila odškodninska terjatev tožene stranke sporna tako po temelju kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, treba ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - razpolaganje s poslovnim deležem - premoženje družbe
Po tretjem odstavku 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ upniku ni treba dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar to ne pomeni, da upnik obstoja nevarnosti ni dolžan zatrjevati.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065143
OZ člen 323, 1012, 1056.
solidarno poroštvo – porok in plačnik – obveznost poroka in glavnega dolžnika – novacija – prenehanje poroštva zaradi novacije – zastavni dolžnik – prekoračitev zahtevka
Če upnik samostojno toži poroka in plačnika, glavni dolžnik pa je za isto obveznost zavezan že po (pravnomočni) sodni poravnavi, je prav, da sodišče v izrek ugodilne sodbe proti poroku doda, da je njegova obveznost solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika iz sodne poravnave; tožbeni zahtevek s tem ni prekoračen.
Če se s sodno poravnavo glavni dolžnik z upnikom dogovori (le) za nove roke plačila glede še preostalega dela obveznosti, ne gre za novacijo obveznosti in poroštvo ne preneha.
Obveznost poroka kot palčnika ni isto kot obveznost zastavnega upnika.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – trditveno in dokazno breme – sestopanje z gradbenega odra - delo na višini
Delo na višini okrog 1,2 m se (kot nenevarno) občasno opravlja tudi v vsakdanjem življenju in je zanj potrebna zgolj običajna previdnost. Zato za takšno delo in škodo, ki med njegovim opravljanjem nastane, delodajalec ni objektivno odgovoren.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – provizija – pridobitev pravice do provizije
Prvotni stik je tožnik med toženima strankama res vzpostavil, vendar je prvotna pogodba, v času katere je bil stik vzpostavljen, kot tudi aneks, prenehala veljati. Pogodba med toženima strankama je bila sklenjena tudi po poteku šestih mesecev od prenehanja pogodbe o posredovanju oziroma aneksa, zato za plačilo za posredovanje tožnik nima podlage. Prav tako sklenjena pogodba ni bila rezultat njegovega dela in posredovanja.
ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2. ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/2.
razmerje med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskih zavezancev – otroški dodatek – zaslužek otroka z delom - stanje ob zaključku glavne obravnave
Preživninske zmožnosti zavezancev se ugotavljajo glede na obseg premoženja, s katerim razpolagajo, in na podlagi dohodkov ter njihovih zmožnosti za pridobitev dodatnih virov zaslužka.
Ogleda prvotoženkinega stanovanja za drugotoženo stranko tožnik ni opravil v času ustno sklenjene pogodbe o posredovanju, niti ni opravil drugih dejanj posredovanja med toženima strankama, zato mu provizija za posredovanje ne gre.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.