OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0081311
OZ člen 287, 673, 673/4.
prevozna pogodba - tovorni list - plačilo prevoza - vrstni red vračunanja
V cestnem prevoznem pravu oblika pogodbe ni predpisana. Tovorni list opravlja dokazno funkcijo. Tožeča stranka je dokazovala sklenitev pogodbe s tovornim listom, na katerem je bilo navedeno, da bo prevoz plačal prejemnik. Tožeča stranka s predložitvijo tovornega lista ni uspela dokazati, da je sklenila prevozno pogodbo glede tega blaga s toženo stranko, ker ni dokazala, da je podpis na tovornem listu podpis tožene stranke.
Tožnici je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je v določenem obdobju kot kraj, s katerega se vozi na delo, lažno navajala podatke, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica redno prihaja na delo z drugega naslova kot tistega, ki ga je javila delodajalcu, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - razpolaganje s poslovnim deležem - premoženje družbe
Po tretjem odstavku 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ upniku ni treba dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar to ne pomeni, da upnik obstoja nevarnosti ni dolžan zatrjevati.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu
Prvostopno sodišče lahko, v kolikor oceni, da so razlogi prvo tožene stranke dovolj tehtni za presojo neustreznosti izbire prvo tožene stranke kot pooblaščenca za sprejemanje pisanj, odloči o drugem pooblaščencu za sprejemanje pisanj ali pa kljub izdanemu sklepu vroča pisanja toženim strankam.
Za detencijo (imetništvo) je značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Da je tožnik delavnico uporabljal za druge namene, kot naj bi bila po mnenju toženca namenjena, pa ne odreka tožniku interesa na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
ZNP člen 66, 66/1, 112. SPZ člen 7, 8, 18, 70, 70/2, 112. ZPP člen 314.
delitev uporabe zemljišča – ureditev razmerij med solastniki – delitev nepremičnine – sodni izvedenec - delna odločba
V primeru delitve zemljišča je nujno pritegniti izvedenca geodetske stroke, saj elaborat delitve lahko izdela samo izvedenec te stroke. Samo v primeru, da udeleženci predlagajo zgolj delitev uporabe zemljišča (ureditev razmerij med solastniki), si sodišče prve stopnje lahko pomaga z izvedencem kakšne druge stroke, saj bo v tem primeru njegova naloga le evidentiranje in vrednotenje posameznih delov zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070590
ZPP člen 196, 196/1.
nujno sosporništvo – sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
O materialnem sosporništvu glavnega dolžnika in solidarnega poroka ni mogoče govoriti. Posledično pa tudi ni mogoč zaključek, da sta nujna sospornika.
Ob morebitnem (delnem) poplačilu dolga s strani glavnega dolžnika v izvršbi in posledično prenehanju solidarne obveznosti (v tem delu), bo imel toženec v morebitnem izvršilnem postopku, ki se bo vodil zoper njega, ugovor prenehanja terjatve.
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega dobička je potrebno uporabiti metodo, po kateri se od prihodkov odbijejo le variabilni stroški, torej stroški, ki bi jih tožnik imel, če bi posloval.
Tožnica je zoper toženo stranko vložila tožbo, v kateri je zahtevala obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas za sporno obdobje in ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala, reintegracijo, vpis delovne dobe pri ZPIZ, obračun in izplačilo pripadajoče neto plače (opisno) z odvodom pripadajočih davkov in prispevkov ter plačilo drugih pripadajočih prejemkov in stroškov v zvezi z delom. Tožnica je na prvem naroku glavne obravnave na poziv sodišča, ustrezno modificirala dajatveni zahtevek tako, da je opredelila pripadajočo mesečno neto plačo za sporno obdobje, ter zahtevala, da glede na navedene zneske tožena stranka odvede pripadajoče prispevke in davek. Sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, ko je zavrglo tožbo iz razloga nedoločljivosti dajatvenega zahtevka, saj je zahtevek, kot ga je modificirala tožnica na glavni obravnavi po višini, dovolj jasno določen in izvršljiv. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za zavrženje tožbe tudi v delu zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj glede tega tožnica ni bila pozvana, da ustrezno dopolni tožbo. Izpodbijani sklep glede zavrženja tega dela tožbe, ki je ne nazadnje sposoben za obravnavanje, ne vsebuje razlogov, kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
odstop terjatve s pogodbo – regresna terjatev – odgovornost za izterljivost terjatve – delna ničnost pogodbe – pogodbene zamudne obresti
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še (zakonske) zamudne obresti, ki so civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti. Isto velja tudi za pogodbene zamudne obresti, le da se v tem primeru lahko pogodbeni stranki za primer zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti dogovorita za drugačno obrestno mero, kot jo določa zakon.
Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Tožena stranka, ki zatrjuje zgolj vsebino dogovorjene obveznosti (izbiro in dobavo za vrtec ustreznih stekel) in nepravilno izpolnitev (dobavo neustreznih stekel), ne podaja sklepčnega ugovora.
odškodninski zahtevek – krivdna odgovornost delodajalca za delavca - varstvena pravila - padec - vzročna zveza – ratio legis vzročnost - nevarna dejavnost – protipravnost – splošno znano dejstvo
V obravnavanem primeru postavitve lončnice na platformo pred stopnicami in na tleh ležečih odpadlih listov ne gre za nevarnost, ki objektivno preti zaposlenim, ki hodijo po stopnicah.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012580
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 171/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - izguba na zaslužku
Za oškodovančev soprispevek gre, ko obstaja pravnorelevantna vzročna zveza med njegovo neskrbnostjo in škodnim dogodkom oziroma obsegom nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje poleg ugotovitve o neskrbni hoji tožnika po strehi, na katero je bil napoten s strani toženih strank, vsebuje tudi pravno pomembno dejansko ugotovitev, da toženi stranki nista dokazali, da je tožnik opravil praktičen in teoretičen del usposabljanja za delo na višini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bilo pisno mnenje sodnega izvedenca za varstvo pri delu, na katerega je oprlo ugotovitve o nepravilnem oziroma neskrbnem ravnanju tožnika, izdelano ob predpostavki, da je tožnik usposobljen tudi za varno delo na višini. Sodni izvedenec je izdelal mnenje ob predpostavki, da je tožnik o tem delu poučen, sicer dela na strehi ne bi smel opravljati. Pojasnil je, da bi se čiščenje žleba (obrezovanje vej) lahko opravilo tako, da bi se prislonila lestev na objekt, kar bi tožnik lahko dosegel z roko in mu ne bi bilo treba hoditi po strehi. Tožnik je dobil napačna navodila o tem, kje naj stopi na streho. Po oceni izvedenca tožniku ni bilo treba stopiti na streho, tožnik pa je dobil navodilo, da naj gre na streho. Glede na pojasnila sodnega izvedenca ostaja odprto vprašanje tožnikovega soprispevka oziroma ali mu ga je v danih okoliščinah sploh mogoče očitati.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
stroški postopka – priglasitev stroškov – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila odškodninska terjatev tožene stranke sporna tako po temelju kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, treba ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.