stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - notar
V skladu z ZN notarji opravljajo notariat kot svoboden poklic. Zato niso gospodarski subjekt, obravnavana zadeva pa na podlagi subjektivnega kriterija iz 481. člena ZPP ne predstavlja gospodarskega spora.
ZFPPIPP člen 386, 386/1-1, 386/1-2, 386/2, 386/3, 403, 403/1-2, 406, 406/1-1. ZPP člen 214, 214/2, 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samovoljen prenos sredstev s tujega računa - posojilo - soglasje sodišča k poslom dolžnika - kršitev obveznosti - neprerekana dejstva - priznana dejstva - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Upnik je ugovarjal, da je stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju iz njegovega transakcijskega računa dvignil in si prisvojil denarna sredstva v skupni višini 36.474,78 EUR. Kot izhaja iz dokazil, priloženih k prijavi terjatve z dne 21. 9. 2023, je računovodstvo navedena sredstva knjižilo kot kratkoročne obveznosti za gotovinska plačila in kot kratkoročno posojilo. Upnik je navedel, da je dolžnik prisvojena denarna sredstva porabil za drage hotelske storitve in izdatke za casino, obenem pa v preizkusnem obdobju v stečajno maso prispeval vsega skupaj zgolj 110,71 EUR. Ker stečajni dolžnik trditev in dokazov upnika ni prerekal, ne v pisni vlogi ne na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane. Na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
Če stečajni dolžnik sklene pogodbo ali drug pravni posel, za sklenitev katerega nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, ali če brez soglasja sodišče izvede pravno dejanje, za katerega mora pridobiti to soglasje, tak pravni posel oziroma pravno dejanje nima pravnega učinka, če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 386. člena ZFPPIPP). Kršitev obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP je razlog za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena.
zavržena tožba - postopek osebnega stečaja - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - pravdna sposobnost - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - pravno relevantni pritožbeni razlogi
V obravnavani zadevi bi morebitna tožeči stranki prisojena odškodnina sodila v stečajno maso ter zato tožeča stranka v zvezi s tem premoženjem ni procesno sposobna. Pravnih dejanj tako tožeča stranka ne more opravljati sama neposredno, temveč le po svojem zakonitem zastopniku, stečajnem upravitelju. Posledično je sodišče prve stopnje stečajno upraviteljico tožeče stranke pravilno pozvalo k odobritvi tožbe, ki jo je tožeča stranka vložila neposredno sama, ker pa se stečajna upraviteljica na poziv ni odzvala, je sodišče tožbo pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076603
SZ-1 člen 26, 36, 37, 41, 41/1. SPZ člen 119. ZPP člen 8, 339, 339/2, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - odločitev o zvišanju prispevka v rezervni sklad - zbor etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - grajanje dokazne ocene
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predmet glasovanja na glasovnici le način financiranja vzdrževalnih del, ki so bila predhodno že sprejeta v načrtu vzdrževanja. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča je rezultat dokazne ocene predloženih listinskih dokazov, česar toženka s pritožbo v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati. Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti.
registrski postopek - pridobitev statusa udeleženca - poslovni delež kot skupno premoženje
Sodišče prve stopnje je v skladu s 17. členom ZSReg A. A. pravilno priznalo status udeleženke v postopku. V tem kontekstu ni utemeljen pritožbeni očitek, da A. A. s sodelovanjem v tem postopku ne more doseči zase ugodnejšega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00075152
ZPP člen 2, 7, 3, 3/3, 285. OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 105/3. ZDDV-1 člen 76a.
fiksen rok - derivativna pridobitev stvarne pravice - izbrisna pobotnica - obrnjena davčna obveznost
Po prepričanju sodišča druge stopnje je namreč v poslovni praksi prenosa stvarnih pravic, ki so obremenjene z zastavnimi pravicami, povsem življenjsko sprejemljivo in običajno, da se kupec zavaruje na način, da bo po plačilu kupnine pridobil stvarne pravice, proste vseh bremen. Navedeno zavarovanje pa se v poslovni praksi realizira na način, da pravni posel vsebuje določbo, da mora zastavni upnik pred plačilom kupnine deponirati izjavo o nameravani izdaji izbrisnega dovoljenja.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00074911
ZIZ člen 270, 270/2. ZSReg člen 13.
začasna odredba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - korporacijska upravičenja
Dejstvo namreč je, da se je toženec na podlagi svojega članskega položaja v družbi B. B. d.o.o., kot njen edini družbenik in nosilec članskih upravičenj, (že) odločil za povečanje osnovnega kapitala - sprejel je ustrezen sklep, s katerim je ustvaril korporacijsko podlago za to, da je lahko družba v postopku povečanja osnovnega kapitala proti vplačilu novega vložka v njeno premoženje, vplačniku tega vložka izdala nov poslovni delež in ga na ta način sprejela v svojo člansko strukturo. Svoje upravičenje je že realiziral (posegel je v strukturo poslovnega deleža), na njegovi podlagi pa sta družba in tretja oseba (C. C.) sklenili vpisno pogodbo, ki je specifičen institut korporacijskega prava.
pogodba o svetovanju - zahtevek za znižanje plačila - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - nasprotna tožba - prevzem izpolnitve - plačilo mandatarju - plačilo obveznosti - vzajemna obveznost - predložitev obračuna - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - ugovor pravnomočno razsojene stvari - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - splošni petletni zastaralni rok
Meje pravnomočnosti predhodnega postopka tožniku ne preprečujejo naknadnega uveljavljanja oblikovalnega upravičenja, ki mu ga podeljuje OZ v tretjem odstavku 779. člena, saj v predhodnem postopku o ugovoru za znižanje plačila ni bilo pravnomočno odločeno.
Ker poseben rok za uveljavitev pravice stranke zahtevati znižanje plačila ni določen, je pravilno stališče sodišča, da pravica zahtevati znižanje plačila zastara v splošnem 5-letnem zastaralnem roku.
Šele po opravi vseh opravljenih storitev so nastopile okoliščine, ko je bilo mogoče najprej ugotavljati nesorazmerje med dogovorjenim plačilom in opravljenimi storitvami.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00076632
OZ člen 178, 179. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 8. URS člen 15, 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
javno opravičilo - preklic izjave - odstranitev objave - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - poseg v osebnostne pravice po tisku - poseg v čast in dobro ime - javni interes - relativno javna oseba - javni uslužbenec - nujnost posega - legitimen cilj - dolžnost poročanja - dolžna skrbnost novinarja - objektivno poročanje novinarja - žaljiva obdolžitev s tiskom - neresnične trditve - žaljivost izrazov - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - neposlovna odškodninska odgovornost - presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - šikaniranje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil v času objave spornega prispevka javni uslužbenec, torej relativno javna osebnost.
Da bi smela novinarka kritizirati ravnanja tožnika le, če bi bil ta (že) spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja, ne drži. V takšnem primeru bi bilo novinarsko poročanje tako omejeno, da bi bilo že poseženo v pravico do svobode izražanja. Mnogokrat se v družbi dogajajo nepravilnosti, ki niso inkriminirane, pa je nanje vseeno nujno opozarjati. Prav to je naloga in poslanstvo novinarskega poklica.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00074907
ZGD-1 člen 4, 4/2, 38, 503, 503/3. ZIZ člen 56. ZZK-1 člen 98.
sklep o zavarovanju terjatve - začasna odredba - poseg v premoženje - stranka postopka
Ne glede na vse navedeno, pa četudi kaj od tega drži, je dejstvo, v tem kontekstu je treba pritrditi pritožbi, da se s takšno začasno odredbo (točka I/2 izreka sklepa z dne 17. 3. 2023) posega v premoženje pravne osebe (družbe B. d.o.o.), ki ni stranka tega postopka in ki je po pravilih prava družb samostojni subjekt s svojim premoženjem (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZGD-1) in odgovarja samo za svoje obveznosti, ne pa morebiti (avtomatično) tudi za obveznosti družbenikov ali protipravna ravnanja zakonitega zastopnika. Tako kot z izvršbo, je po stališču sodne prakse1 tudi z zavarovanjem mogoče seči le na premoženje dolžnika (toženca), torej stranke postopka - v obravnavani zadevi A. A. Čeprav ima tudi sodišče druge stopnje pomisleke, ali toženec ravna pošteno, (žal) s takšno začasno odredbo, glede na obrazloženo, tožnica ne more doseči namena zavarovanja. V tem kontekstu je treba še pripomniti, da zemljiškoknjižno sodišče vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, v obravnavani zadevi pravdnega, ki mu je priložen sklep o zavarovanju (98. člen ZZK-1). Prepovedi, ki se nanaša na nepremičnino, ne more vpisati na način, da bi se nanašala zgolj na toženca in ne tudi na drugo zakonito zastopnico družbe B. B. d.o.o., C. C. Tudi v tem kontekstu razlogi izpodbijanega sklepa v točki 12 obrazložitve niso pravilni.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Merila za oprostitev plačila sodne takse so zakonsko določena, zato je pritožničino sklicevanje na 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, zaradi katerega da je edino logično, da se taksa lahko plačuje le iz denarnih sredstev družbe, za katera ni dvoma, da prva tožnica z njimi ne razpolaga, nerelevantno. Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse namreč ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).
V zvezi s pritožbenimi trditvami, da so bili izpolnjeni vsaj pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, gre dodati, da so zakonski pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse isti kot za njeno oprostitev. Pri tem pa mora predlagatelj, če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
ZD člen 132. ZPotK-1 člen 2, 2/10, 15, 15/2, 15/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/6.
predlog za izvršbo - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - način izkazovanja zapadlosti terjatve - primeren dodatni rok za izpolnitev - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - prehod obveznosti na dediča - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - izvršljiv notarski zapis
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi upnica od kreditne pogodbe po zapustnikovi smrti lahko veljavno odstopila le, če bi k plačilu neporavnanih obveznosti v dodatnem (najmanj) 15 dnevnem roku pozvala nova dolžnika - zapustnikova dediča in tema tudi vročila izjavo o odstopu od kreditne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnica s predloženim opominom z dne 8. 5. 2020, ki je sicer vseboval tudi poziv za plačilo zapadlih obveznosti, naslovljenim na A. A., in s povratnico, iz katere izhaja, da je bil navedeni opomin poslan naslovniku "A. A., X", ni izkazala, da je k plačilu zapadlih obveznosti pisno, priporočeno po pošti pozvala dediča pokojnega kreditojemalca (tj. dolžnika). Opomin in poziv za plačilo ni bil niti naslovljen na dediča, niti ni bil poslan na njun naslov, zgolj podpis na povratnici z navedbo priimka "A." pa ne dokazuje niti tega, da je poziv sploh sprejel kateri od dolžnikov. Ker je pravilna vročitev poziva, s katerim upnik konkretne dolžnike dolgovane obveznosti iz kreditne pogodbe pozove k plačilu te obveznosti v dodatnem roku, pogoj za uresničitev pravice do razdora pogodbe in za posledično predčasno zapadlost terjatve iz kreditne pogodbe, že navedeno utemeljuje zavrnitev upničinega predloga za izvršbo.
preživljanje bivšega zakonca - rok za vložitev tožbe - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - zadostna sredstva za preživljanje - izročilna pogodba
Pravnomočno je že odločeno o pravilni odločitvi sodišča prve stopnje, ki je nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku- ZNP-1, (II N 320/2021 z dne 5. 10. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 913/2022 z dne 9. 1. 2023), zato sodišče druge stopnje na tovrstne pritožbene navedbe ponovno ne odgovarja.
V predmetnem postopku je sporno, ali je tožnica upravičena od toženca kot bivšega zakonca zahtevati preživnino. Slednje pa po oceni sodišča druge stopnje, tudi upoštevaje dejstvo, da je tožnica bila solastnica navedenih nepremičnin do ene polovice, predstavlja premoženje, ki bi tožnici omogočalo sredstva za preživljanje in z izročitvijo katerih si je slednja prav to - popolno dosmrtno oskrbo, tudi izgovorila, ko je sklenila Sporazum. S tem pa ima tožnica zadostna sredstva za preživljanje in pogoji iz 100. člena DZ niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075421
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - zavrženje obtožnega predloga
Drugostopenjsko sodišče poudarja, da v večini zatrjevanih primerov oškodovanka kot tožilka sploh ni konkretizirala na kakšen način je nastala prepovedana posledica, saj je le zatrdila, da je bila stvar poškodovana; v drugih zatrjevanih primerih pa domnevnih sprememb na stvareh tudi po presoji drugostopenjskega sodišča ni mogoče subsumirati pod prepovedano posledico, predpisano v prvem odstavku člena 220 KZ-1.
Prvostopenjska odločitev temelji na presoji opisa očitanega kaznivega dejanja in ne na dejanskih ugotovitvah o obsegu, naravi in vrsti konkretnih sprememb na posamičnih stvareh, zato sodišče prve stopnje v tem delu ni moglo sprejeti zmotnih zaključkov glede dejanskega stanja, pa tudi opredelitev obsega, narave in vrste sanacije ni potrebna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076227
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 49, 49/2, 386.
dokazna ocena - pravno odločilna dejstva - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - obrazložitev sodbe
V sodbi mora biti ocenjena vsebina tistih dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, tj. na tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe.
Ker je posnetek komunikacije oškodovanca z OKC nastal v času pred inkriminirano grožnjo in se neposredno ne nanaša na obravnavano kaznivo dejanje, ne gre za dokaz, ki bi se nanašal na pravno odločilna dejstva, zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka ni podana.
V celoti neutemeljena je pritožbena navedba, da pavšalna obrazložitve ne predstavlja ustrezno obrazložene sodne odločbe po 22. členu Ustave RS, kar mora biti, kot trdi zagovornik, izpolnjeno tudi za tovrstne sklepe. Zagovornik ob tem prezre, da v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso, sodišče obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, posebej ugotavlja v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan pravnomočen sklep o uvedbi preiskave oziroma takrat, kadar utemeljen sum ni utemeljen s pravnomočno obtožnico. V ostalih primerih pa sodišče utemeljen sum ponovno presoja le, če ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so za obstoj utemeljenega suma pomembne, izven tega pa sodišče utemeljen sum le preizkuša. Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, zato mu pritožba neutemeljeno očita neobrazloženost. Dejstvo, da obt. A. A. na predobravnavnem naroku dne 18.3.2024 krivde za očitana kazniva dejanja ni priznal, ne predstavlja takšne okoliščine, zaradi katere bi, kot zmotno meni zagovornik, moralo sodišče ponovno presojati vse okoliščine utemeljenega suma.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - namen kaznovanja
Sodišče druge stopnje sprejema, da so osebne razmere na strani obsojenca (bolezen mame in rojstvo drugega otroka) ter delovne obveznosti nedvomno okoliščine, ki na določen način oblikujejo obsojenčevo življenje, vendar ne v obsegu in na način, ki bi mu onemogočil opravo dela v splošno korist. Sodišče druge stopnje poudarja, da je delo v splošno korist le poseben način izvršitve nepogojne zaporne kazni, za katero se je sodišče prve stopnje odločilo upoštevaje večjo težo in obremenilne okoliščine izvršitve očitanih kaznivih dejanj na eni strani, na drugi strani pa sledeč smernicam humane kaznovalne politike, ki pa morajo še vedno slediti temeljnim namenom kaznovanja, tudi retribuciji in generalni prevenciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074740
ZVEtL-1 člen 13, 13/6, 17, 17/3, 17/3-2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 119. SPZ člen 70. ZPP člen 181, 181/3, 252.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pogoji za začetek postopka - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za delitev stvari v solastnini - ugotovitveni postopek - predhodno vprašanje
Obstoj oziroma neobstoj dejanske etažne lastnine - navidezne solastnine je predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali se etažna lastnina na stavbi lahko vzpostavi po določbah ZVEtL-1, ali po določbah ZNP o delitvi stvari v solastnini. Sporno pravno razmerje, o obstoju/neobstoju dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine, je treba zaradi pravilnega vodenja postopka identificirati pred izvajanjem dokaza z izvedencem, nato pa izvedencu natančno označiti predmet njegovega dela in pojasniti, kaj je predmet izdelave strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru.
znižanje preživnine - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo venire contra factum proprium
Pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo za ugotavljanje višine predlagateljevih prihodkov iz naslova kmetijske in strojne dejavnosti postaviti izvedenca, ni utemeljena. Pregled spisa namreč pokaže, da je predlagatelj na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 11. 2023 za namene ugotavljanja, ali je njegov rovokopač v stanju, da se z njim opravlja delo, predlagal izvedenca gradbene mehanizacije, v vlogi z dne 22. 11. 2023 (s katero je odgovoril na vlogo nasprotne udeleženke, ki mu je bila vročena na naroku dan prej) pa je predlagal postavitev izvedenca kmetijske stroke glede ugotavljanja donosnosti njegove kmetije ter izvedenca kmetijske oziroma gradbene mehanizacije glede ugotavljanja zmožnosti opravljanja dela z delovnim strojem (rovokopačem). Sodišče prve stopnje je pozneje, in sicer z dopisom z dne 7. 12. 2023, udeleženca obvestilo, da ocenjuje, da je stvar zrela za razsojo, in ju pozvalo, naj se izjavita, ali soglašata, da sodišče o zadevi odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Predlagatelj z elektronskim sporočilom z dne 11. 12. 2023 sodišču sporočil, da z navedenim soglaša. To po prepričanju sodišča druge stopnje pomeni, da je soglašal z oceno sodišča prve stopnje, da je stvar zrela za razsojo in da lahko sodišče odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Zato se ne more v pritožbi uspešno sklicevati na to, da zadeva še ni bila zrela za razsojo, ker dokaz, ki ga je predlagal pred pozivom sodišča z dne 7. 12. 2023, ni bil izveden (gre za ravnanje v nasprotju s predhodnimi dejanji, lat. venire contra factum proprium).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082420
KZ-1 člen 20, 20/2, 209, 209/1. ZKP člen 23, 23/2, 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
kaznivo dejanje poneverbe - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - plačilo sodne takse v gotovini - blagajniško poslovanje - polog gotovine na bančni račun - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred delovnim sodiščem - sodba delovnega in socialnega sodišča - obseg vezanosti - obstoj kaznivega dejanja - oblika krivde - huda malomarnost - direktni naklep
Ugotovitev delovnega in socialnega sodišča, da obdolženka ni storila kaznivega dejanja, za kazensko sodišče ni zavezujoča, zato tudi ne more predstavljati odločilnega dejstva, o katerem je precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja o razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Tudi zaključek v pravnomočni sodbi I Pd 000/2017, da je obdolžena huje kršila obveznosti iz hude malomarnosti (in ne naklepoma), nima nikakršnega vpliva na presojo prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženka kaznivo dejanje storila s krivdno obliko direktnega naklepa, saj gre za povsem različna predmeta odločanja.