V celoti neutemeljena je pritožbena navedba, da pavšalna obrazložitve ne predstavlja ustrezno obrazložene sodne odločbe po 22. členu Ustave RS, kar mora biti, kot trdi zagovornik, izpolnjeno tudi za tovrstne sklepe. Zagovornik ob tem prezre, da v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso, sodišče obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, posebej ugotavlja v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan pravnomočen sklep o uvedbi preiskave oziroma takrat, kadar utemeljen sum ni utemeljen s pravnomočno obtožnico. V ostalih primerih pa sodišče utemeljen sum ponovno presoja le, če ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so za obstoj utemeljenega suma pomembne, izven tega pa sodišče utemeljen sum le preizkuša. Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, zato mu pritožba neutemeljeno očita neobrazloženost. Dejstvo, da obt. A. A. na predobravnavnem naroku dne 18.3.2024 krivde za očitana kazniva dejanja ni priznal, ne predstavlja takšne okoliščine, zaradi katere bi, kot zmotno meni zagovornik, moralo sodišče ponovno presojati vse okoliščine utemeljenega suma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00076120
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 5, 6, 7, 8. URS člen 2, 22, 25, 35. ZPP člen 5. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1. OZ člen 88, 326, 372, 372/1. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1.
Kot temeljno izhodišče razlage sodišče druge stopnje upošteva, da je varstvo potrošnikov tako po pravu EU, kot tudi slovenskem (tudi ustavnem) pravu, utemeljeno na razumevanju, da je potrošnik pogajalsko in informacijsko podrejen in zato nima možnosti vplivati na s strani ponudnika pripravljeno pogodbeno vsebino in lahko šele sodišče z ustreznim varstvom pred nepoštenimi pogoji vzpostavi ravnotežje med strankama, s tem pa učinkovito zagotovi pogodbeno svobodo (tudi v pozitivnem vidiku, ki upošteva širši pravni položaj potrošnika).
Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da je pri presoji ustrezno podane pojasnilne dolžnosti bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da je prvotožnik visoko izobražena oseba (zdravnik), in da je predhodno že najel kredit v tuji valuti. Merilo presoje sodišča prve stopnje tako ni bilo objektivno, vezano na standard povprečnega potrošnika, ampak subjektivno, kar je materialnopravno zmotno.
V tem pogledu je pretirano poudarilo pomen skrbnosti potrošnika, premalo pa strokovno skrbnost toženke kot banke.
V obravnavani zadevi je bilo bistveno, da je toženka enostransko vnaprej pripravila pogodbeni pogoj glede vezanosti kredita na tujo valuto CHF tako, da je potrošnik v celoti prevzel tudi zelo veliko, neobičajno in nepredvidljivo valutno tveganje, banka pa v tej zvezi nobenega, oziroma se je pred njim zavarovala, kar je vzpostavilo tudi znatno neravnotežje med pogodbenima strankama (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot).
Niti konverzija sama, ko je do velikega zvišanja odplačil kredita v domači valuti že prišlo, potrošniku ne omogoča, da prepreči nastanek navedenih hudih posledic, saj te ob novaciji preostalega kredita po tečaju na dan konverzije ostanejo, s tem pa tudi ni odpravljeno neravnotežje položajev, kot je bilo obrazloženo.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - sodna poravnava - krivdno nastali stroški
Vsebina tretjega odstavka 309. člena ZPP je jasna. Predlagatelj, ki sproži postopek ureditve spornega razmerja pred vložitvijo tožbe, plača stroške tega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074958
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/2, 364, 364/6, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje goljufije - posredni storilec - izločitev dokazov - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sodni izvedenec
Skozi v nadaljevanju detajliran obdolženčev modus operandi zagovornik zaobide smiselno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je pri opisanem ravnanju obdolženi A. A. B. B. uporabil, da je preko njega izvršil kaznivo dejanje s tem, ko je pri slednjem ustvaril zmoto o tem, da mu bo za sklenitev pogodbe o nakupu klim dal nekaj denarja, nato pa namesto njega plačeval obroke kupnine, ob hkratni zlorabi njegovega slabega socialno-ekonomskega položaja in težav z uživanjem alkoholnih pijač. Tako je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obdolženi A. A. B. B. z vodenjem njegovih ravnanj izrabil za to, da je slednji zanj sklenil pogodbo za nakup klimatskih naprav, ki jih je prevzel obdolženi. Posledično podrobnim in prepričljivim razlogom o procesni vlogi posrednega storilca zagovornik s posplošeno zatrjevano kršitvijo določb kazenskega postopka v nasprotju z 11. točko (prvega odstavka) 371. člena ZKP ostane brez uspeha.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 33. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 318, 318/3.
kreditna pogodba - bianco menica - menica dnevnica - podpis na menici - menična izjava - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - načelo menične strogosti - sklepčnost - abstraktnost menične zaveze - načelo vestnosti in poštenja - konkretizacija pritožbenih navedb
Posledično je sodišče prve stopnje zaključilo, da je zaradi nasprotja med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. V nadaljevanju pa je tudi presodilo, da je bila predmetna bianco menica izpolnjena v nasprotju z menično izjavo, saj je v menični izjavi št. 2057 naveden popolnoma drug temeljni posel, sklenjen med drugimi strankami in za drugačno vrednost ter celo za drugo valuto.
ZPP člen 8. ZPacP člen 20. URS člen 34, 35, 51, 51/3. OZ člen 179, 179/1.
pojasnilna dolžnost - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva - varstvo osebnostnih pravic - prostovoljno zdravljenje - pravica do samoodločbe - višina denarne odškodnine - inkontinenca urina
Med temeljne pogodbene obveznosti zdravnika spada tudi izpolnitev pojasnilne dolžnosti, ki je namenjena varstvu pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave Republike Slovenije), telesne nedotakljivosti in varstva osebnostnih pravic (35. člen Ustave) ter spoštovanju načela prostovoljnosti zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave). Šele pravilno opravljeno pojasnilo zdravnika, pacientu zagotavlja ustrezno obveščenost, da lahko učinkovito uresničuje svojo pravico do samoodločbe, da se ga obravnava kot subjekt in ne le kot objekt zdravljenja.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - namen kaznovanja
Sodišče druge stopnje sprejema, da so osebne razmere na strani obsojenca (bolezen mame in rojstvo drugega otroka) ter delovne obveznosti nedvomno okoliščine, ki na določen način oblikujejo obsojenčevo življenje, vendar ne v obsegu in na način, ki bi mu onemogočil opravo dela v splošno korist. Sodišče druge stopnje poudarja, da je delo v splošno korist le poseben način izvršitve nepogojne zaporne kazni, za katero se je sodišče prve stopnje odločilo upoštevaje večjo težo in obremenilne okoliščine izvršitve očitanih kaznivih dejanj na eni strani, na drugi strani pa sledeč smernicam humane kaznovalne politike, ki pa morajo še vedno slediti temeljnim namenom kaznovanja, tudi retribuciji in generalni prevenciji.
odpoved najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - prenehanje najemne pogodbe
Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče napačno uporabilo določilo 104. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Citirane določbe prvostopno sodišče z razlogom (pravilno) ni uporabilo kot materialnopravne podlage pri odločanju, saj je najemno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehalo (24. 11. 2023). Zahtevano pravno varstvo se nanaša na izpraznitev stanovanja po pravilno uporabljenem členu 111 SZ-1, ki ga toženec zaradi nepodaljšanja najemne pogodbe (kar pritožbeno ni sporno) zaseda nezakonito, in ne na odpoved najemnega razmerja.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor in če je ta utemeljen, ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, saj z zastaranjem postane obveznost neiztožljiva.
spor iz družinskih razmerij - rejništvo - oddaja v rejništvo - soglasje staršev - pravica do stikov - stiki otroka s starimi starši - sprememba ureditve stikov - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene razmere - sodna poravnava - meje pravnomočnosti
Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj. Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, v tem primeru prvotna določitev stikov.
ZPIZ člen 24, 24-2. ZPP člen 226, 226/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - podatki matične evidence - pravica do sodelovanja v postopku
Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika, da se mu kot zavarovalna doba upošteva doba v obdobju od datuma rojstva do 25. 6. 1991 v nekdanji SFRJ in kasneje v RS po stopnji 12/16. Tožniku spornega obdobja ni mogoče priznati kot posebne zavarovalne dobe. Ker toženec pri srbskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni opravil poizvedbe pri vojaškem organu tedanjega nosilca vojaškega zavarovanja s sedežem v Beogradu glede obveznega pokojninskega zavarovanja pri Posebni samoupravni interesni skupnosti vojaških zavarovancev kasneje Fondu s sedežem v Beogradu, ob dejstvu, da je tožnik zahteval priznanje opravljanja aktivne vojaške službe vse od rojstva dalje, je sodišče opravilo poizvedbe pri Upravi za obrambo Maribor, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve v Mariboru kot tudi pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije. Opravljena poizvedba pri Upravi za obrambo Maribor je potrdila, da je tožnik služil vojaški rok od 23. 11. 1993 do 21. 2. 1994 in od 21. 2. 1994 do 23. 5. 1994 v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je 21. 7. 2023 potrdilo, da tožnik ni bil zaveden v nobeni od uradnih evidenc, s katerimi razpolaga kadrovska uprava Sektorja za kadre Ministrstva za obrambo. Pravilen je dokazni zaključek sodišča, da je izvedeni dokazni postopek potrdil ugotovitve upravljalca matične evidence Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da v matični evidenci tožnik ni evidentiran.
začasna nezmožnost za delo - dokončnost in pravnomočnost odločbe
Toženec o tožnikovi zahtevi za priznanje spornega bolniškega staleža za čas od 1. 8. 2021 do 24. 8. 2021 ni odločil. Dokončen in pravnomočen namreč postane zgolj izrek, ne pa obrazložitev odločbe. V tem primeru je sodišče odločitev o navedenem obdobju utemeljeno naložilo tožencu in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini
Dejstvo, ki ga v pritožbi ponovno izpostavlja tožena stranka, in sicer da je bil rubež opravljen korektno in skladno z zakonom, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pravno odločilno, saj tudi tožnica toženi stranki ni nikoli očitala nasprotnega. Bistveno oziroma pravno pomembno je zgolj lastništvo zarubljenih premičnin.
Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije je urejen v 101. do 103. členu Zštip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena Zštip-1 je tako določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije6 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.
odvzem otroka staršem - posvojitev otroka - aktivna legitimacija - postavitev otroka pod skrbništvo - ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami - podelitev starševske skrbi sorodniku - postopek za varstvo koristi otroka
Prvi trije predlagatelji so stari starši in stric sina nasprotne udeleženke, četrta predlagateljica pa je partnerka tretjega predlagatelja. Iz navedb v predlogu izhaja, da želijo prevzeti dejansko skrb za otroka (predvsem stari starši) in ga, če se izkaže, da ga je mati zapustila in je njena prava volja, da ga odda v posvojitev, sami posvojiti (otrokov stric in njegova partnerka). Upoštevaje določbi ZNP-1 (106. in 122. člen) je odločitev, da niso aktivno legitimirani za vložitev predlogov za odvzem otroka staršem in za posvojitev ter predlaganih začasnih odredb, pravilna. Splošne zakonske določbe o udeležbi ne širijo kroga predlagateljev, določenih v posebnih določbah ZNP-1. Določbe o postopku za podelitev starševske skrbi sorodniku ne pridejo v poštev, ker je ta institut po zakonu predviden za primer, ko otrok nima živih staršev (231. člen DZ).
Predlagatelji domnevajo, da je mati otroka zapustila in ga oddala v posvojitev. V taki situaciji imata prva dva predlagatelja v skrbi za korist otroka legitimacijo za začetek postopka za postavitev otroka pod skrbništvo (113. člen ZNP-1), zakon pa določa tudi postopek za ureditev stikov med otrokom in drugimi osebani (142. člen DZ). Pritožniki niso izkazali, da bi začeli katerega od teh postopkov. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, pa pri sodišču prve stopnje teče postopek za varstvo koristi otroka. Da bi bil otrok prepuščen sam sebi in da pristojni CSD ne bi ukrenil tega, kar je treba za zavarovanje njegove korist, tako ni izkazano.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075941
KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZDR-1 člen 4. ZObr člen 97e. ZPP člen 287, 287/4.
stalna pripravljenost - vojak - uporaba direktive - delovni čas - sodba SEU - usposabljanje vojakov - varovanje državne meje - straža
Prvostopenjsko sodišče je glede vaj in usposabljanj, ki se jih je udeležil tožnik, pravilno zaključilo, da utemeljujejo obstoj izjeme iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19 (sistem rotacij ni primeren).
Presojo, da straža ni bila taka posebna dejavnost, da zanjo rotacija zaposlenih ne bi bila primerna, je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo z ugotovitvijo, da je toženka v letu 2022 spremenila režim varovanja objektov, ki jih je v vtoževanem obdobju stražil tožnik, in sicer tako, da je prešla iz sistema stalne pripravljenosti v sistem rotacije zaposlenih.
Ugotovitev, da je bilo varovanje državne meje kontinuirana, nekajletna naloga SV, ki se je izvajala v mirnem času, pri čemer je šlo za popolnoma načrtovane, nadzorovane in z organi policije usklajene naloge, potrjuje pravilnost izpodbijanega zaključka, da te vojaške dejavnosti ni mogoče šteti za vojaško operacijo v pravem pomenu besede v smislu sodbe C-742/19.
URS člen 26, 72. OZ člen 6, 6/2, 131, 133, 133/4. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 108, 180.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za oblastno protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - škodni dogodek - prekomerni hrup - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - ukrepi za zmanjšanje škode - nepopolna tožba - navedba tožene stranke
Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da o obstoju "škodnega dogodka" govorimo že takrat, ko so presežene mejne vrednosti hrupa po upravnih (podzakonskih) predpisih, t.j. po Uredbi o mejnih vrednostih hrupa iz l. 2005 oziroma iz leta 2018. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, in sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati): - v kolikšni meri je bilo poseženo v interes oškodovanca (tožnika) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa), - kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste, - kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in - kaj je za zmanjšanje škode storil tožnik. Na koncu pa je treba vse te kriterije vzeti v ozir in v iskanju pravične rešitve ustrezno tehtati med družbeno koristjo železniškega prometa in prizadetimi interesi tožnika zaradi prekomernega hrupa ter med nasprotujočimi interesi najti pravično ravnovesje (kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, kot izhaja iz 39. do 42. točke obrazložitve sodne). Pri tem velja izpostaviti tudi stališče novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, da oblastni poseg države v zasebno lastnino odpira več zornih kotov in razsežnosti; po eni strani vprašanje, ali ima večina državljanov zaradi posega države z omenjenim ukrepom koristi in ali takšna splošna korist presega oziroma izpodrine pravico posameznika do kvalitetnega življenjskega okolja in premoženja in če jo, v kakšnem obsegu. Zato je treba ugotavljati, ali se je tožniku zaradi izgradnje izogibališča za vlake vsakodnevno življenje bistveno spremenilo (zgolj minimalno preseganje mejnih vrednosti hrupa po upravnih predpisih ne zadošča). Meja pri imisijah, ki so posledica oblastnega delovanja države v javnem interesu, je postavljena višje od meja pri imisijah, ko se srečata dva zasebnopravna interesa. Bistveno poslabšanje vsakodnevnega življenja živečih ob železniški progi je, če interes oškodovanca prevlada nad javnim interesom, treba uravnavati vsaj z ustreznimi odškodninami. Kajti prizadeti ne smejo biti v enakem položaju kot tisti, ki imajo od železnice le korist.
ZPP člen 125a, 125a/4, 132, 298, 339, 339/2, 339/2-8, 346, 346/3. URS člen 25.
vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave - poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja sodnikovi protokolaciji zapisnika. Tako lahko stranka predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi. Ugovor v smislu zgoraj citiranega člena je tako omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom. Vendar pa se tožnik, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi, o pravilnosti prepisa sploh ni mogel vsebinsko izreči, saj mu le-ta ni bil vročen. Posledično mu je bilo onemogočeno vložiti ugovor, kot ga predvideva omenjena določba ZPP. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje tožniku ni bila zagotovljena možnost vsebinske kontrole pravilnosti zapisa izvedenega odločilnega dokaza in s tem vpliv na rezultat dokaznega postopka. Pritožbeno sodišče tako soglaša s pritožbo, da je bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do izjave, zato je utemeljen ugovor procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.