ZDR-1 člen 33, 34, 37, 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ravnanje varnostnika - zasebno varovanje - prilastitev denarja - poneverba - hramba denarja - izročitev denarja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi izpovedi tožnika (ki se ni spomnil, ali je oddal varovane pošiljke v dnevno-nočni trezor; da je očitno vrečki pozabil v vozilu, ki ga je zaklenil, se razorožil in odšel domov, ter gotovine tudi ni oddal v hranišče, ni pregledal vozila, ko je prenehal z delom in prav tako, ko je istega dne ob 17.00 uri prevzel isto vozilo, za katero je trdil, da je v njem pozabil vrečko z dnevnim izkupičkom) zaključilo, da je tožnik s takšnim ravnanjem kršil delovna navodila: Navodila za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, Navodila, ki določajo, da mora varnostnik prevzeto gotovino predati v dnevno-nočni trezor in Pravilnik o načinu prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, ki v 33. členu določa, da kadar varovane pošiljke ni mogoče oddati na primopredajnem mestu, se ta lahko začasno deponira v trezorju imetnika licence.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pomembno zaupanje delodajalca v zaposlene delavce, ki imajo opravka s tujim denarjem, ki ga varujejo in da vsaka neskrbnost pri varovanju premoženja predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Vsaka izguba premoženja nasprotuje sami dejavnosti tožene stranke, in vpliva na zaupanje naročnikov do toženke, zato toženka ni mogla nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom do izteka odpovednega roka.
Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.
ZPIZ člen 24, 24-2. ZPP člen 226, 226/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - podatki matične evidence - pravica do sodelovanja v postopku
Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika, da se mu kot zavarovalna doba upošteva doba v obdobju od datuma rojstva do 25. 6. 1991 v nekdanji SFRJ in kasneje v RS po stopnji 12/16. Tožniku spornega obdobja ni mogoče priznati kot posebne zavarovalne dobe. Ker toženec pri srbskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni opravil poizvedbe pri vojaškem organu tedanjega nosilca vojaškega zavarovanja s sedežem v Beogradu glede obveznega pokojninskega zavarovanja pri Posebni samoupravni interesni skupnosti vojaških zavarovancev kasneje Fondu s sedežem v Beogradu, ob dejstvu, da je tožnik zahteval priznanje opravljanja aktivne vojaške službe vse od rojstva dalje, je sodišče opravilo poizvedbe pri Upravi za obrambo Maribor, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve v Mariboru kot tudi pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije. Opravljena poizvedba pri Upravi za obrambo Maribor je potrdila, da je tožnik služil vojaški rok od 23. 11. 1993 do 21. 2. 1994 in od 21. 2. 1994 do 23. 5. 1994 v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je 21. 7. 2023 potrdilo, da tožnik ni bil zaveden v nobeni od uradnih evidenc, s katerimi razpolaga kadrovska uprava Sektorja za kadre Ministrstva za obrambo. Pravilen je dokazni zaključek sodišča, da je izvedeni dokazni postopek potrdil ugotovitve upravljalca matične evidence Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da v matični evidenci tožnik ni evidentiran.
Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije je urejen v 101. do 103. členu Zštip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena Zštip-1 je tako določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije6 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.
odvzem otroka staršem - posvojitev otroka - aktivna legitimacija - postavitev otroka pod skrbništvo - ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami - podelitev starševske skrbi sorodniku - postopek za varstvo koristi otroka
Prvi trije predlagatelji so stari starši in stric sina nasprotne udeleženke, četrta predlagateljica pa je partnerka tretjega predlagatelja. Iz navedb v predlogu izhaja, da želijo prevzeti dejansko skrb za otroka (predvsem stari starši) in ga, če se izkaže, da ga je mati zapustila in je njena prava volja, da ga odda v posvojitev, sami posvojiti (otrokov stric in njegova partnerka). Upoštevaje določbi ZNP-1 (106. in 122. člen) je odločitev, da niso aktivno legitimirani za vložitev predlogov za odvzem otroka staršem in za posvojitev ter predlaganih začasnih odredb, pravilna. Splošne zakonske določbe o udeležbi ne širijo kroga predlagateljev, določenih v posebnih določbah ZNP-1. Določbe o postopku za podelitev starševske skrbi sorodniku ne pridejo v poštev, ker je ta institut po zakonu predviden za primer, ko otrok nima živih staršev (231. člen DZ).
Predlagatelji domnevajo, da je mati otroka zapustila in ga oddala v posvojitev. V taki situaciji imata prva dva predlagatelja v skrbi za korist otroka legitimacijo za začetek postopka za postavitev otroka pod skrbništvo (113. člen ZNP-1), zakon pa določa tudi postopek za ureditev stikov med otrokom in drugimi osebani (142. člen DZ). Pritožniki niso izkazali, da bi začeli katerega od teh postopkov. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, pa pri sodišču prve stopnje teče postopek za varstvo koristi otroka. Da bi bil otrok prepuščen sam sebi in da pristojni CSD ne bi ukrenil tega, kar je treba za zavarovanje njegove korist, tako ni izkazano.
Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stiku z organizatorji ilegalnih migracij, ter prevoz opravil na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., in pot spremljal s pomočjo navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe in z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev po ozemlju Republike Slovenije.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor in če je ta utemeljen, ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, saj z zastaranjem postane obveznost neiztožljiva.
Za hudo nehvaležnost po sodni praksi ne gre samo v primerih, ko prevzemnik izvrši kaznivo dejanje zoper izročitelja in njegove bližnje, kot bi bilo to mogoče sklepati iz dela presoje sodišče prave stopnje, ampak v vseh primerih ravnanja, ki pomenijo hudo in intenzivno kršitev moralnih načel in skupnih norm obnašanja zoper izročitelja in njegove bližnje.
V skupino izročitelju bližnjih oseb po določbi prvega odstavka 555. člena OZ ne spadajo le osebe, ki so z izročiteljem v krvnem sorodstvu, pač pa vse osebe, na katere je izročitelj čustveno navezan.
OZ člen 538, 538/2. ZIZ člen 11, 11/1, 58, 58/2, 272.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dvojno razpolaganje z nepremičnino - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ustna darilna pogodba - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija ustne pogodbe - nedobrovernost - pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje strank - neizvedba naroka - opustitev zaslišanja strank - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke - odločitev na podlagi listinskih dokazov - hitrost postopka zavarovanja
Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.
ZGD-1 člen 293, 395. ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine
Bistveno je, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik to odločitev tudi prepusti sami skupščini. Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne krši svojih kogentno določenih pristojnosti.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - navedba neresničnih podatkov
Po oceni višjega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja na dokaz, predložen k ugovoru (p.d. 134): potrdilo o plačilu FURS-u, iz katerega izhaja, da je dolžnik na račun FURS-a dne 3. 10. 2019 nakazal 4.000,00 EUR in navedel, da s tem zneskom plačuje obveznost po Sklepu (pritožnica pa zatrjuje, da si je dolžnik zaradi plačila navedene obveznosti zato od nje tudi izposodil denar). Če bi sodišče prve stopnje sledilo upničinemu dokaznemu predlogu in pri FURS-u z vpogledom v v spornem obdobju izdane sklepe preverilo, na kaj se nanaša navedeni sklep, bi na tak način lahko z gotovostjo ugotovilo, ali je podana zatrjevana zloraba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo (in se je zanašalo le na splošno Potrdilo FURS-a in na izpoved stečajne upraviteljice), je ostalo dejansko stanje glede bistvenih dejstev za presojo tega ugovornega razloga nepopolno ugotovljeno, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tak ugovor ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075794
ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 4/1-3. ZNB člen 1, 2, 3, 39, 39/1, 39/1-3. URS člen 17, 26, 35, 42, 51, 74. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 1, 15, 15/3, 16, 16/1.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - kvalificirana protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - normativna protipravnost - kršitev ustavnih določb - kršitev temeljnih civilizacijskih standardov - dolžnost oškodovanca - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - subsidiarnost odškodninskega varstva
Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS.
Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075757
OZ člen 619. ZPP člen 8.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustaljena poslovna praksa - računi in dobavnice - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - celovita in prosta presoja dokazov - obrazloženost dokazne ocene
Pritožba nima prav, ko sodišču prve stopnje nekonkretizirano, povsem splošno s citiranjem teoretičnih izhodišč očita pomanjkljivo argumentacijo svoje odločitve in pomanjkljivost dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je po temeljito opravljenem dokaznem postopku opravilo podrobno dokazno oceno in iz nje izpeljalo pravno posledico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00075727
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. ZDR-1 člen 17, 31. ZGD-1 člen 263.
spor med gospodarsko družbo in direktorjem družbe - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zamudna sodba - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pasivnost tožene stranke - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - nasprotje med trditvami in dokazi - razpis naroka - kontradiktoren postopek - dokazi in dokazna ocena - pogodba o zaposlitvi poslovodje - elementi delovnega razmerja - trditvena in dokazna podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Razpis naroka in izvedba dokaznega postopka sicer tudi v primeru, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, nista vselej izključena. Do njiju lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi. Za tak primer gre v konkretni zadevi.
pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - omejitev - prepoved
V skladu s prvim odstavkom 213.b člena ZK) je omejitev obiskov pripornikov s prepovedjo posameznih obiskov mogoča, če bi zaradi obiskov lahko nastala škoda za kazenski postopek. Upoštevati je potrebno fazo postopka, pri čemer je pri soobtoženih tudi v fazi glavne obravnave, kljub podanemu zagovoru v preiskavi, potrebno upoštevati, da lahko soobtoženci usklajujejo zagovore, saj lahko obtoženec svoj zagovor spremeni kadarkoli med postopkom. Možnost dogovarjanja in vplivanja na postopek pri osebnem stiku je večja kot pri dopisovanju, saj ima osebni stik večjo sporočilno vrednost in intenzivnejši vpliv na sogovornika, saj vključuje tudi neverbalno komunikacijo, predvsem pa omogoča sprotno in takojšnje odzivanje na sogovornika.
Sodišče prve stopnje je posebno skrbnost namenilo presoji obtoženčevega goljufivega namena in je glede dokazanosti le tega navedlo jasne in prepričljive razloge. Ne le, da je obtoženi izkoristil dolgoletno poznanstvo oškodovanca z obtoženčevimi starši, da se mu je predstavljal kot uspešen poslovnež, kot lastnik številnih nepremičnin, ga osebno sprejel v razkošni stanovanjski hiši, temveč mu je tudi zamolčal, da je že od decembra 2014 v postopku osebnega stečaja, da je bilo v tem postopku priglašenih za več kot 2,2 mio EUR terjatev, da so bile del stečajne mase tudi njegove nepremičnine. Goljufivi namen obtoženca je nadalje potrjen, kot je pojasnilo prvostopno sodišče, z njegovimi nadaljnjimi ravnanji, ko se je oškodovancu izogibal na raznorazne načine, kot je prepričljivo opisal sam oškodovanec, zato je zatrjevanje pritožbe, da oškodovanec ni predložil dokazov o tem, da naj bi obtoženca sploh kdaj pozval k vračilu, golo sprenevedanje.
odškodninska odgovornost države - normativna protipravnost - protipravno ravnanje nosilca oblasti - omejevanje stikov zaradi epidemije - opravljanje gostinske dejavnosti
V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je mogoče ravnanje Vlade glede sprejetih Odlokov šteti kot kvalificirano protipravno ravnanje, zaradi katerih bi bila podana odškodninska odgovornost tožene stranke, pri čemer je potrebno pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti, protipravnost pa mora biti jasna in očitna (samovoljna, arbitrarna, namerna; izkazano mora torej biti, da gre za zavestne kršitve). V tej zadevi gre za očitek protipravnosti / protiustavnosti podzakonskega predpisa, torej za t.i. normativno (zakonodajno) protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov ali njihova neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, pri čemer pa takšne opustitve oziroma neskladnosti same po sebi še ne izpolnjujejo standarda kvalificirane protipravnosti.
Ključno vprašanje v obravnavani zadevi zato ni stroga presoja nujnosti, strokovnosti, primernosti in sorazmernosti ukrepov, sprejetih v Odloku/25 (dejanska ocena ustavnosti Odloka/25), pač pa presoja o tem, ali so izpolnjene obvezne predpostavke za odškodninsko odgovornost tožene stranke (države).
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev cene - določitev plačila - mnenje izvedenca - opredelitev do izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
Morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti izvedenskega mnenja se odpravijo z zaslišanjem izvedenca, vsekakor se lahko zahteva tudi dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je izvedenko zaslišalo. Če je toženka menila, da naj bi bilo mnenje še vedno pomanjkljivo, je bilo na njej, da po zaslišanju predlaga novega izvedenca in takrat tudi pojasni, katere konkretne nejasnosti in pomanjkljivosti naj ne bi bile odpravljene z zaslišanjem.
Ob tem je izvedenka strokovnjakinja na svojem področju in njeno mnenje ni sestavljeno le "po občutku in z ugibanjem". Zato je pravilno, da je sodišče prve stopnje sledilo izvedenskemu mnenju in je izvedenko postavilo ravno zato, ker samo nima potrebnega strokovnega znanja, da bi samo določilo običajno in primerno ceno v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075796
ZPP člen 7, 7/1, 212, 316, 316/1.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - trditveno in dokazno breme - nezadostna substanciranost tožbenih trditev - nedovoljenost informativnih dokazov - pogodbeno razmerje - poslovno sodelovanje - opravljanje storitev
Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna, nedvoumna in brezpogojna, predvsem pa se mora nanašati neposredno na sam tožbeni zahtevek.
Pripoznavo zahtevka je treba ločiti od priznanja dejstev. Tudi če bi toženka priznala vsa dejstva, to ne pomeni, da se strinja z zahtevkom in da mora sodišče zahtevku nujno ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075006
OZ člen 468, 468/2, 468/3, 636, 639, 639/3, 639/5. ZMV-1 člen 42. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (2019) člen 24. Odvetniška tarifa (2015) člen 6.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - servis vozila - menjava motorja - tehnična brezhibnost vozila - napaka - škoda - škoda zaradi zaupanja - pravice kupca - odstop od pogodbe - jamčevalni zahtevek - kondikcijski zahtevek - odškodninski zahtevek - povrnitev stroškov postopka - urnina
Zahteva za vračilo plačila računa v okviru odškodninskega zahtevka sama po sebi ne predstavlja konkludentnega odstopa od pogodbe zaradi napake del. Tega plačila tudi ni mogoče zahtevati v okviru splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti, saj je mogoče škodo zaradi napak uveljavljati zgolj v okviru jamčevalnih zahtevkov.