rubež premičnin - ugovor tretjega - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Tretja je v konkretnem primeru trdila le, da je lastnica stanovanja na naslovu rubeža, ter da dolžnik na tem naslovu ne živi. Ni pa trdila, da dolžnik na tem naslovu nima nobenih premičnih stvari, kar pomeni, da zatrjevanje lastništva stanovanja ne predstavlja verjetnega izkaza pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo.
OZ člen 1035, 1037. ZJN-2 člen 4, 4/6. ZPP člen 212. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika z izvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5.
gradbena pogodba – nakazilo – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – ugovori nakazanca – podizvajalec
Tožena stranka, ki ni podpisala asignacijske pogodbe, nakazila ni sprejela že s podpisom gradbene pogodbe. S podpisom gradbene pogodbe sta stranki le dopustili možnost, da bodo izvedena neposredna plačila tožeči stranki na podlagi asignacijskih pogodb, če in ko bodo izpolnjeni pogoji.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
Čeprav vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, ni odpadel tudi pravni interes tožnice za uveljavljanje prepovednega dela zahtevka. Cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
ZVEtL člen 7, 7/2,16, 20, 21, 24, 25, 25/1, 26, 26/1, 31. ZPP člen 286. ZNP člen 21.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prekluzija – pripadajoče zemljišče – zemljišče, na katerem stavba stoji – vrednost spornega predmeta – nedokončana etažna lastnina – pasivna legitimacija – pravni interes – materialno procesno vodstvo – javno dobro
Naravi postopkov po ZVEtL je treba ustrezno prilagoditi tudi smiselno uporabo določb ZPP o prekluziji in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij. Glede na naravo postopka morajo biti prekluzije ustrezno omejene.
Ker je spor o obsegu pripadajočega zemljišča, se je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL kot pripadajoče zemljišče lahko določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji.
predpogodba - predmet prodaje - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - napaka v zapisu parcelne številke - neobstoječ pravni posel
Tožnika nove hiše nista prodala tožencu. O tem ne obstaja veljaven zavezovalni pravni posel. Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel sam zase, brez veljavnega zavezovalnega pravnega posla, ne ustvarja veljavnega zemljiškoknjižnega prenosa oz. vknjižbe lastninske pravice na novi hiši na toženca.
Ker je bil predmet prodaje v naravi nedvoumno opredeljen ter izrecno določeno, da nova hiša ni predmet pogodbe (prodaje), to pomeni, da se volja nobene pogodbene (pravdne) stranke ni mogla nanašati na sporno nepremičnino kot predmet obveznosti. Soglasna volja obeh strank je bila, da nova hiša ostane v lasti tožnikov. Končna posledica napake v zapisu parcelne številke pa je bila (enako kot bi bilo v primeru nesporazuma), da je šlo glede parc. št. 423/1 (sedaj parc. št. 423/4) za neobstoječ pravni posel.
Sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži obseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari, ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če iz same stvari ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju določenih oseb. Podobno, obrnjena situacija, kjer stvar sama po sebi je nevarna, vendar se jo da nevtralizirati z ustrezno pazljivostjo, prav tako ne ustreza pravnemu standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079827
SZ-1 člen 111. URS člen 36, 36/1.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – tožba na izselitev – lastništvo stanovanja – skupno premoženje zakoncev – nedotakljivost stanovanja
Toženec se je zahtevku za izselitev iz stanovanja branil s trditvijo, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem gre za pravni standard, ki predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, zato bi moral toženec podati tudi trditve o vrsti in obsegu vlaganj toženčevega dela in sredstev, ki so bila pridobljena v času trajanja zakonske zveze.
Dejstvo, da skupno premoženje, katerega delitev toženec predlaga z izplačilom njegovega deleža v denarju, še ni razdeljeno, toženčevemu vztrajanju pri bivanju v hiši ne daje legitimnosti.
obrazložen ugovor - negativno dejstvo - ugovor nevednosti
Izjava nevednosti v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora. Če dolžniku uveljavljana terjatev oziroma njena podlaga ni poznana, je njegova možnost učinkovite obrambe sorazmerna kvaliteti procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi.
razširitev tožbe na novega tožnika – subjektivna sprememba tožbe – domneva poslovne sposobnosti – procesna sposobnost
Obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti se domneva.
Sodišče mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti, le v primeru, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 65, 68. ZPP člen 226, 226/2.
preizkus terjatev – verjetnost obstoja terjatve – prerekanje terjatve – listine v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, ravnalo po pravilih iz 68. člena ZFPPIPP, ki določajo, katere trditve in dokaze lahko ter katera dokazna pravila in domneve mora sodišče pri presoji upoštevati. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ob (dokaj skopih) pojasnilih upravitelja o razlogih za neobstoj prerekani terjatev, upravitelju v primerih, ko je trdil, da je bila terjatev plačana, kot nevtralni osebi v tem postopku, verjelo.
Upnika sta vložila prijavi po odvetniku, priložila sta dokazila o obstoju terjatev, vendar so ta dokazila pomanjkljiva (v tujem jeziku). Ker so bila dokazila predložena, vendar niso bila v slovenskem jeziku, ne izkazujejo dolžniško upniškega razmerja. Sodišče prve stopnje je zato napačno odločilo, da navedbe obeh upnikov v prijavi zadoščajo za podelitev verjetnosti terjatvam.
solastnina - motenje posesti – ekonomski interes – dokazna ocena
Ekonomski interes tožnika je v tem, da uporablja lastno posteljo in svojo posodo (trdi namreč, da zaradi ravnanja toženke ne more spati tam, kjer je spal prej, in ne more jesti tako, kot je jedel prej). Ekonomski interes (tožnika) za posestno varstvo je torej treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov (toženke) v obstoječe posestno stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
Vsebinsko nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne vpliva na pravico izvedenca do nagrade za opravila, potrebna za njegovo izdelavo. Če stranka meni, da izvedenec ni pojasnil določene okoliščine ali da so njegovi zaključki napačni, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka (prav tako v pritožbi zoper končno odločitev, če njene upravičene pripombe niso bile upoštevane, ali če so izvedenčevi zaključki napačni). Ni pa to razlog, da izvedenec ne bil upravičen do nagrade, ki mu gre za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja. Izvedenec je namreč s strani sodišča zadano nalogo opravil. To pa je temelj za prisoditev nagrade.
ZNP člen 131. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3.
postopek za ureditev mej – meja med javnim dobrom in zemljišči v lasti občanov – močnejša pravica – katastrska meja – način določitve predlagane meje
Meja med javim dobrom in zasebnimi zemljišči se praviloma določa po katastru. Če pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je treba v skladu s 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru določiti mejo v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.