obrazložen ugovor - negativno dejstvo - ugovor nevednosti
Izjava nevednosti v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora. Če dolžniku uveljavljana terjatev oziroma njena podlaga ni poznana, je njegova možnost učinkovite obrambe sorazmerna kvaliteti procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine - valorizacija
Na podlagi 168. člena OZ sodišča odločajo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
vračunanje daril v dedni delež – načelo denarnega nominalizma – določitev vrednosti darila
Sodišče je ugotovilo, da je toženka od matere prejela denar v vrednosti ene krave, torej ne krave. Ker velja načelo denarnega nominalizma, je sodišče prve stopnje s tem, ko je na podlagi 52. člena ZD ugotavljalo vrednost krave ob zapustničini smrti, zmotno uporabilo materialno pravo. Toženki se v dedni delež vračuna tisto število denarnih enot, kot jih je prejela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079869
ZD člen 2, 123. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 328.
pisna pomota – popravni sklep – obseg zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – darilo zapustnika – življenjsko zavarovanje – upravičenec do zavarovalnine – pogrebni stroški – dolg zapuščine
V izreku izpodbijane sodbe je parcela označena z napačno številko, kar predstavlja zgolj pisno pomoto, ki jo lahko sodišče kadarkoli odpravi z ustreznim popravnim sklepom in ne onemogoča pritožbenega preizkusa sodbe, saj je ugotovitev, da tudi ta nepremičnina spada v zapuščino, že pravnomočna.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vsebine sklenjene pogodbe o življenjskem zavarovanju zapustnika, zato je relevantno dejansko stanje glede obsega zapuščine ostalo nerazjasnjeno. Če je toženka res edina upravičenka do zavarovalnine, potem gre za neodplačno razpolaganje zapustnika v njeno korist in s tem za njeno posebno premoženje.
Sam obstoj izvenzakonske skupnosti ne more biti ovira za pridobitev posebnega premoženja, če je partner v ta namen porabil izključno svoja lastna sredstva (na primer darilo, dediščino, svoje prihranke, ki jih je ustvaril pred začetkom takšne skupnosti); ker pa gre vendarle za izjemo, bi moralo sodišče prve stopnje te trditve presojati bolj kritično.
ZNP člen 131. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3.
postopek za ureditev mej – meja med javnim dobrom in zemljišči v lasti občanov – močnejša pravica – katastrska meja – način določitve predlagane meje
Meja med javim dobrom in zasebnimi zemljišči se praviloma določa po katastru. Če pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je treba v skladu s 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru določiti mejo v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
Čeprav vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, ni odpadel tudi pravni interes tožnice za uveljavljanje prepovednega dela zahtevka. Cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
ZVEtL člen 7, 7/2,16, 20, 21, 24, 25, 25/1, 26, 26/1, 31. ZPP člen 286. ZNP člen 21.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prekluzija – pripadajoče zemljišče – zemljišče, na katerem stavba stoji – vrednost spornega predmeta – nedokončana etažna lastnina – pasivna legitimacija – pravni interes – materialno procesno vodstvo – javno dobro
Naravi postopkov po ZVEtL je treba ustrezno prilagoditi tudi smiselno uporabo določb ZPP o prekluziji in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij. Glede na naravo postopka morajo biti prekluzije ustrezno omejene.
Ker je spor o obsegu pripadajočega zemljišča, se je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL kot pripadajoče zemljišče lahko določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070527
ZTLR člen 25. SPZ člen 92. ZPP člen 5, 243.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o gradnji – gradnja na tujem svetu – dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine – izvedensko mnenje iz drugega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditve tožene stranke o dogovoru brezplačne uporabe celotne nepremičnine med hčerko in materjo izključuje obstoj dogovora o možnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo na tujem svetu.
Izvedensko mnenje iz drugega postopka je, če ni soglasja strank, dopustno le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za strah – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – tek zakonskih zamudnih obresti
Tek zakonitih zamudnih obresti za materialno škodo, ki je že nastala in se ne določa na dan sodbe, se določa od dneva, od katerega je bila tožeča stranka dejansko na izgubi, kar v konkretnem primeru pomeni najmanj od 6.10.2011, ko je tožnica prejela manjšo plačo za mesec september.
nepremoženjska škoda – denarna renta – invalidnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – trditvena podlaga – huda telesna poškodba – delovna nezgoda
Invalidnina je lahko eden od kriterijev pri odmeri odškodnine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Sodišče jo upošteva po prosti oceni. Vendar pa mora biti v zvezi z invalidnino podana ustrezna trditvena podlaga, čemur pa prva toženka ni zadostila.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079827
SZ-1 člen 111. URS člen 36, 36/1.
uporaba stanovanja brez pravne podlage – tožba na izselitev – lastništvo stanovanja – skupno premoženje zakoncev – nedotakljivost stanovanja
Toženec se je zahtevku za izselitev iz stanovanja branil s trditvijo, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem gre za pravni standard, ki predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma, zato bi moral toženec podati tudi trditve o vrsti in obsegu vlaganj toženčevega dela in sredstev, ki so bila pridobljena v času trajanja zakonske zveze.
Dejstvo, da skupno premoženje, katerega delitev toženec predlaga z izplačilom njegovega deleža v denarju, še ni razdeljeno, toženčevemu vztrajanju pri bivanju v hiši ne daje legitimnosti.
ZPSPP člen 31. OZ člen 12, 125, 190, 378. ZOR člen 13, 148. SZ člen 25. Odvetniška tarifa člen 3, 14. ZOdvT člen 41.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o vlaganjih – načelo inter partes – tripartitni dogovor – asignacija – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje
Zaradi realizacije ustnega dogovora je ta konvalidiral in ima vse učinke najemne pogodbe. Zanjo je v 31. členu ZPSPP predvidena izjema od načela inter partes pogodbenih razmerij.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063848
OZ člen 287, 287/1, 288. ZPFOPIZ člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/3, 13, 15, 15/3, 15/4. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – sredstva za pokojnine, ki so nižje od minimalne - obdobje zavarovanja - oblikovanje komisije – procesna predpostavka – informativni dokaz
Ni mogoče mimo določila prvega odstavka 8. člena ZPFOPIZ, da tožena stranka povrne tožeči stranki sredstva za pokrivanje odhodkov za izplačevanje razlike do zneska najnižje pokojnine za upokojene člane tožeče stranke, ki so pridobili pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe zavarovanja pri tožeči stranki pa do 1. 1. 1983. Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je potrebno te zneske proporcionalno zmanjšati. Takšnega načina izračuna iz navedenih predpisov tudi z metodami razlage zakonov ni mogoče izpeljati.
Ne 15. člen ZPFOPIZ ne katerikoli drug predpis ne določa, da bi bilo oblikovanje skupne komisije procesna predpostavka za vložitev tožbe, v skladu s sodno prakso pa se šteje, da mora zakon, če želi določeno okoliščino predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega postopka, to določiti izrecno in nedvoumno.
Na podlagi ugotovitev, da se je tožeča stranka po prejemu ponudbe s strani tožene stranke še naprej pogajala o višji odškodnini od tiste, ki je bila ponujena v poravnalni ponudbi, da tožene stranke o soglasju tožnika, ki ga je podal že sredi marca 2011, ni obvestila, in da je poravnalno ponudbo, ki jo je prejela 14.3.2011 poslala podpisano toženi stranki šele 31.5.2011, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka poravnalno ponudbo tožene stranke zavrnila.