IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
sodni penali - postopek določitve sodnih penalov - postopek izterjave sodnih penalov - zmanjšanje višine sodnih penalov
Iz konteksta zakona izhaja, da sta si postopek določitve sodnih penalov in postopek izterjave sodnih penalov prirejena ter da sta oba predlagalna postopka.
Dolžnik bi lahko zahteval zmanjšanje sodnih penalov samo v postopku, v katerem so bili le-ti določeni, nikakor pa ne v postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku bi lahko morebiti predlagal le odlog izvršbe, če bi v predhodnem postopku predlagal zmanjšanje višine sodnih penalov.
Gre za obveznost, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti, zato so kriteriji presoje obstoja predmetnega ugovornega razloga strožji. Zgolj okoliščina, da dolžnik ni izpeljal pravnega posla, glede katerega sta bili stranki v pravnem razmerju, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bilo potrebno upnikovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugoditi. V nasprotnem primeru bi bil odpust obveznosti pri takem dolžniku vselej izključen.
ZFPPIPP člen 123a, 235. ZPP člen 95, 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1.
vročanje – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje po odvetniku – preklic pooblastila – tek rokov
Sodišče mora v primeru, da je bilo sodišču priglašeno pooblastilo za zastopanje stranke, vsa pisanja od te priglasitve pa vse do takrat, ko sodišče prejme preklic ali odpoved pooblastila za zastopanje, vročati pooblaščencu in kakršna koli vročitev neposredno stranki ni pravilna.
Preklic pooblastila ali pa obvestitev sodišča o preklicu pooblastila ne pomenita prenehanja ali prekinitve teka roka za izjavo.
Pri zavarovalnih pogodbah terjatve iz nezgodnega zavarovanja zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala (prvi odstavek 357. člena OZ). Nastanek terjatve se presoja po zavarovalni pogodbi (polici), katere sestavni del so splošni pogoji.
Pri odškodninskih terjatvah v vsakem primeru zastara terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.
zamuda – zakonske zamudne obresti – zahtevek za povrnitev škode – rok za izpolnitev – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza – nadpolovična verjetnost – prometna nesreča
Toženka je s plačilom prisojene odškodnine prišla v zamudo šele s potekom 14 dnevnega roka za izpolnitev, šteto od dneva, ko je tožnik uveljavljal zahtevek za povrnitev celotne škode iz navedenega škodnega dogodka. Pri tem ne pride v poštev določba 20a člena ZOZP o trimesečnem roku za izpolnitev, saj ta velja le za situacijo, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, za kar pa v danem primeru ne gre.
odškodnina za duševne bolečine - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - hrup - čezmerne emisije - primerjalni podatki o hrupnosti drugih cest
Hrup, ki ga je povzročal promet pri hiši tožnikov, ki je presegal mejne vrednosti dovoljenega hrupa, ni več običajen v smislu tretjega odstavka 133. člena OZ. Sodišču prve stopnje ob tako ugotovljenih objektivnih podatkih ni bilo potrebno ugotavljati primerjalnih podatkov o hrupnosti drugih cest, ki so pomembne za odškodninske zahtevke tamkajšnjih prebivalcev (v pritožbi uveljavljena primerjava s cesto G 1-3). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je hrup na cesti G 1-1 naraščal počasneje kot ob cesti G 1-3, saj ni pomembna dinamika naraščanja hrupa, pač pa ugotovljene vrednosti, ki so bile nad dovoljeno mejo, zaradi česar so povzročale duševne bolečine, ki utemeljujejo odškodnino.
Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki bodisi niso v njihovem spoznavnem področju bodisi presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke lahko razumno pričakuje. Ta nivo se lahko spreminja in je vsakokrat odvisen od usposobljenosti in znanja konkretne stranke.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 286. čl., ker tožena stranka dejstev, ki so jih ugotovili šele izvedenci v strokovnih mnenjih, ni bila dolžna navajati, saj jih glede na strokovno znanje, ki se od nje razumno pričakuje, ni mogla poznati.
ZIZ člen 64. Zakon o zemljiških knjigah par.39. ZZK-1 člen 243. SPZ člen 267. ZPP člen 286, 286.a.
nedopustnost izvršbe – varstvo pravice v pričakovanju – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – izbrisna tožba – označitev nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identiteta nepremičnine - pravočasnost predložitve listin
Sodna praksa obveznosti predlagatelja zemljiškoknjižnega postopka, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga vpisu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, ne razlaga dobesedno in v primerih, ko dvoma o identiteti nepremičnine ni, stoji na stališču, da ovir za vpis ni (Cdn 143/2011 in druge). Na podlagi spremenjenega 243. člena ZZK-1 (od uveljavitve ZZK-1C) pa je mogoče ob dosledni izpeljavi novelirane ureditve izbrisne tožbe zagovarjati celo stališče, da lahko ugovor tretjega v izvršilnem postopku (kupca, ki ima le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravni posel in nepremičnino v posesti) temelji že na obligacijski pravici, ki utemeljuje pridobitveni zahtevek.
Že sam ta čas (11 dni) med zatrjevanim nastankom poškodbe in dnevom naroka je takšen razlog, ki težko dopušča, da bi bilo poškodbo moč z vidika datuma naroka opredeliti kot nenaden in nepredvidljiv dogodek.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 153, 153/2. ZPP člen 7, 212.
pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - krivdna odgovornost - oljni madež na tleh - nekonkretizirane navedbe - očitek opustitvenega ravnanja - skrb za prometno varnost - prepoznavna nevarnost - možni predvidljivi ukrepi za zmanjšanje nevarnosti - pretirana dolžnost - nadzor nad tretjimi
Glede na povzeta materialnopravna izhodišča, upoštevaje tudi dejansko stanje (katerega izhodišče je, da je tožnica padla na oljnem madežu), sodišče druge stopnje meni, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu in zato njene navedbe niso konkretizirale (substancirale) okoliščin (dejstev), na podlagi katerih bi bil utemeljen očitek protipravnega ravnanja toženke, kar gre deloma pripisati tudi njenemu zmotnemu prepričanju, da toženka odgovarja objektivno. Nekonkretizirane so ostale navedbe o tem, kako bi morala toženka vzdrževati parkirno površino ali opravljati nadzor nad njo, da bi lahko (pravočasno) opazila in odstranila oljni madež. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je toženka kršila (z opustitvijo) dolžnostno ravnanje (uvodoma pojasnjeno nezapisano pravno pravilo), neprestanega in neprekinjenega nadzora nad celotnim parkiriščem (tri etaže, cca 10.000 m2, ob prometu več tisoč vozil dnevno) in seveda čiščenja (ali opozarjanja na obstoj madeža v velikost nekaj dm2, na vsak način tako majhnega, da ga ni opazila niti tožnica sama). S postavitvijo takšnega pravila bi se zabrisale tudi meje med objektivno in krivdno odgovornostjo, če se kot izhodišče vzame možnost razbremenitve - če bi morala toženka neprestano in neprekinjeno opravljati nadzor nad tretjimi (obiskovalci nakupovalnega centra kot povzročitelji) potem njihova ravnanja nikoli niso nepričakovana in neodvrnljiva (drugi odst. 153. čl. OZ).
Ugotovitev o omejitvi rabe nepremičnine parc. št. x k.o. S. in njeno tudi po presoji sodišča druge stopnje ustrezno numerično oceno (10 %) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za razlaščeno zemljišče. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) odškodnina za razlaščeno nepremičnino obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Glede slednje v zakonu ni omejitev, kolikšen delež lahko predstavlja glede na celotno določeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni potrebno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Za opredelitev, katere navedbe so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo.
Sodišče lahko zavrne izvedbo predlaganega dokaza, kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Ti so podani (med drugim) takrat, kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Tožeče stranke, ki iz javnih sredstev ni imela pokritih splošnih stroškov delovanja v celoti, določba drugega odstavka 75. člena ZUJIK ni zavezovala.
ZFPPIPP člen 398, 398/2, 400, 400/4. ZPP člen 285.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – določitev preizkusnega obdobja – preživninska obveznost – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo je namenjeno temu, da se v postopku ne bi pozabilo na kaka pomembna dejstva ali dokaze. Ko pa se stranka postopka zaveda, da ta dejstva mora navesti in da dokaze mora predložiti, in se celo zaveže, da bo to storila, zastopa pa jo kvalificirani pooblaščenec, pri čemer ji je na razpolago tudi več kot dovolj časa, sodišče nima dolžnosti, da bi jo na to še posebej pozivalo.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V predlogu za izvršbo tožeča stranka (upnik) zaradi načina njegove vložitve ne more navesti nobene trditvene podlage, niti ne more priložiti nobenih listin, zaradi česar tudi tožena stranka z ugovorom (dolžnik) praviloma ne more vsebinsko nasprotovati vtoževani terjatvi. Zato jima je treba dati v sporih majhne vrednosti možnost, da po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v še eni pripravljalni vlogi navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ta vloga je po vsebini dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo), nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovorita še na navedbe nasprotne stranke.
SPZ člen 44., 44/1. ZJC-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZGO-1 člen 22.
kategorizacija občinskih cest - javno dobro – javna cesta - protiustavnost podzakonskega akta – priposestvovanje – negatorna tožba
Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za tožnika pomeni dejansko razlastitev, ne glede na vpis v zemljiški knjigi – od lastninske pravice mu je ostala le gola pravica. V posledici to pomeni, da tožnik kot lastnik zemljišča, ki je del z odlokom občine kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ne more uspeti s svojim zahtevkom na opustitev poseganj v javno pot (z negatornim zahtevkom zoper toženca), saj bi odločitev posegla v obstoječo javno cesto kot javno dobro. Stvarnopravni zahtevki prizadetih lastnikov zemljišč so glede na povedano namreč izključeni.
Tožeča stranka tudi ni dolžna toženi stranki povrniti pravdnih stroškov na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP (1), ker je tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. Res je, da v danem primeru zahtevka ni izpolnila tožena stranka v tej pravdi, temveč je terjatev poravnal tožnikov dolžnik, ki je premoženje (nepremičnino, ki je predmet izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v tej pravdi) z darilno pogodbo prenesel na svojega sina (toženca v tej pravdi). Navedena izpolnitev pa ima za tožnika povsem enak plačilni učinek kot izpolnitev zahtevka v obravnavani zadevi.
Ustne zahteve tožeče stranke toženi stranki na vrnitev posojila ob hkratni pasivnosti in neodzivnosti tožene stranke k vrnitvi posojila pa ni opredeliti kot konkludentnega priznanja terjatve ter s tem povezane pripoznave (priznanja) dolga, ker navedena zahteva predstavlja le golo upnikovo zahtevo za izpolnitev obveznosti.
EKČP člen 6. URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - pričakovalna pravica kupca - ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj
Domik je eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter naslov za njeno pridobitev. Kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. z domikom.