neupravičena obogatitev – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše – ključ delitve stroškov – nesklepčna tožba
Tožnik bi moral za vsako vrsto postavke po vtoževanih računih določno navesti ključ delitve oz. kriterije, na podlagi katerih je obračunal delež, ki odpade na toženca. Ker pa so trditve glede ključa delitve stroškov pomanjkljive, toženec pa je temu ključu ugovarjal, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.
Procesna situacija, ko je postavljen začasni zastopnik, ne izključuje pravila, da se stranki povrnejo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d, 202d/2. ZKP člen 89, 89/1.
vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program
Rok za izpolnitev obveznosti predložitve potrdila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, ki ga sodišče določi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je rok, ki v materialnem pomenu zadeve določa čas, do kdaj najkasneje mora storilec izpolniti obveznost, naloženo s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga je zato šteti za materialnopravni rok.
URS člen 33. ZIZ člen 178, 178/4, 178/5, 181, 181/1, 191, 191/2. SPZ člen 66, 69, 69/1.
varstvo lastninske pravice - ločena prodaja solastniških deležev na nepremičnini - cenitev solastniškega deleža - načelo hitrosti postopka
Za pravilno poplačilo upnikov je tako bistveno, da se ugotovi razmerje, po katerem se bo delilo kupnino iz skupne prodaje na dele, ki odpadejo na posamezno nepremičnino. Ker pridobitev cenitve in ugotovitev vrednosti posameznih solastniških deležev zahteva določen čas, je bistveno, da se v skladu z načelom hitrosti v izogib zastoju v nadaljevanju postopka opravi navedeno procesno dejanje čim prej in ne odlaša do razdelitvenega naroka.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078498
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
doplačilo sodne takse za pravdni postopek – delno plačilo sodne takse – delni umik predloga za izvršbo – umik ugovora - pravdni stroški
Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.
V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Mnenje teh zavodov pa ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki narekujejo namestitev osebe v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. Ob dejstvu, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje in življenje in torej ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavod ne glede na prostorsko stisko, ki jo navaja v pritožbi, določilo kot izvajalca institucionalnega varstva.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1-1, 110/1-2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66. KZ-1 člen 192, 192/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožnici (pomočnici vzgojitelja) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Očitala ji je, da je v določenih dneh malomarno in grdo ravnala z otroki, s čemer jih je prizadela in bi lahko njeno ravnaje vplivalo na mentalni razvoj, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, ki ga storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe. Tožnica je kršitve, ki so ji bile očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko storila, zato ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 1. točki 66. člena navedene KP.
telesna okvara - invalidnina - izplačilo - obnova - nov dokaz - zahteva za ponovno oceno telesne okvare
Izplačilo invalidnine za telesno okvaro je pogojeno z datumom vložitve zahteve za pridobitev pravice. Invalidnina za telesno okvaro se, ne glede na datum njenega nastanka, tudi v primeru, če je ugotovljena za več let nazaj, izplača največ od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
ZPIZ-1 člen 177, 177/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum z Bosno - tujec - seštevanje dob - tretja država
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Avstriji, na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Avstrijo in BiH, so podani pogoji v smislu določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, zaradi katerih po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri tožencu, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BiH, po 37. členu Sporazuma.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik ni tretja oseba, napačno pa je štelo, da 187. člen OZ predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost, saj predstavlja zgolj podlago za solidarno odgovornost.
ZDR člen 34, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina - kršitev obveznosti z delovnega razmerja
Kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR delavec stori, če najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Kršitev po navedeni določbi delavec stori, če o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti svojega delodajalca. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je ni obvestil o svoji odsotnosti za sporno obdobje. Tožnik je o razlogu svoje odsotnosti povedal direktorju tožene stranke osebno. S tem je zadostil svoje obveznosti obveščanja delodajalca (34. člen ZDR), zato je bila odpoved kot posledica kršitve obveščanja po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR neutemeljena.
Tožnik je bil 5 dni neupravičeno odsoten, saj je samovoljno koristil dopust, ki mu ga direktor ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestil delodajalca. Samovoljno koriščenje dopusta je huda kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožniku te kršitve ne očita, ampak kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki pa sankcionira neobveščanje.
izostanek priče z glavne obravnave – breme predložitve dokazov za navedbe v opravičilu za odsotnost
Ali gre za opravičen izostanek z glavne obravnave presoja sodišče. Strinjati se je sicer treba s pritožnico, da je bolezen lahko opravičljiv razlog za izostanek, vendar mora biti ustrezno izkazana z zdravniškim spričevalom. Če takšnega dokazila priča ni mogla predložiti, ker je, kot trdi v pritožbi, brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja, bi to morala navesti in izkazati že v opravičilu za svojo odsotnost in opravičeno odsotnost dokazovati na kakšen drug način, ki bi omogočal preverjanje njene trditve.
OZ člen 131, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih člen 9.
krivdna odgovornost delodajalca
Delodajalec, ki ne zagotovi ureditve delovnega mesta tako, kot je to določeno v 4. točki 9. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih, odgovarja delavcu po načelu krivdne odgovornosti.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - mobing
V spornem času je bila tožnica s strani nadrejene delavke deležna groženj in pritiskov, ki so občutno presegali običajno komunikacijo, stopnjevali pa so se do odhoda tožnice v bolniški stalež. Zaradi trpinčenja in stresa na delovnem mestu je bila tožnica depresivna, anksiozna in dekompenzirana ter zaradi takšnega stanja nesposobna funkcionirati oziroma opravljati dela tako v službi kot v domačem okolju. Ker je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je nadrejena delavka izvajala nad tožnico, je njen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova utemeljen.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 3, 125. ZMEPIZ člen 48, 48/2.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe - poslovodna oseba - zastaranje - odmerna odločba - ugotovitvena odločba o obstoju statusa zavarovanca
Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno zavarovanje. V
tem obdobju ni bila v delovnem razmerju in ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju. Z
vpisom v poslovni register Republike Slovenije tožnice kot družbenice in poslovodne osebe v zasebni družbi pa je bil izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da so bili s tem izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, ni utemeljen.
Zgolj izdaja odmerne odločbe je vezana na zastaralni rok, ki velja za pravico do odmere prispevka (3. čl. ZDavP-2 v zvezi s 125. čl. ZDavP-2), medtem ko za izdajo ugotovitve odločbe, s katero je tožena stranka zgolj ugotovila obstoj statusa zavarovanke, ki je nastal že na podlagi zakona, zakon takšnega zastaralnega roka ne določa.
ZDR člen 7, 72. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen - poslovodna oseba - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
ZDR pogodbene kazni v primeru pravnomočno ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ureja, jo pa ureja 45. člen Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo, vendar ne za poslovodne delavce. V 3. členu te kolektivne pogodbe je izrecno določeno, da ne velja za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili. Ker kolektivna pogodba ne velja za poslovodne delavce, poslovodnemu delavcu pogodbena kazen ne pripada sama po sebi, ampak mora biti izrecno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
Določba 72. člena ZDR pri sklepanju pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami dopušča možnost, da se pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (ki so taksativno naštete v tem členu) v pogodbi o zaposlitvi uredijo drugače. V individualni pogodbi o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik še določene pravice, ki mu pripadajo kot poslovodnemu delavcu, pri tem pa nista izrecno zapisali, da tožniku pripada pogodbena kazen v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru. Denarna odškodnina po zakonski določbi tretjega odstavka 201. člena ZOR gre v določbi navedenim svojcem le v tistih izjemno hudih primerih, ko neposredni oškodovanec izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. V konkretnem primeru pri tožničinem sinu ne gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da bi bil izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.
javni uslužbenci - pogodba o zaposlitvi za določen čas - javni natečaj - najnižji naziv - napredovanje
Četrti odstavek 84. člena ZJU, ki določa, da se uradnik po izbiri na javnem natečaju imenuje v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, se smiselno uporablja tudi za javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, katerih položaj sicer ureja 73. člen ZJU.
Tožnica bi bila, če bi imela pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, imenovana v naziv svetovalec III. Glede na to, da se določbe ZJU, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas, uporabljajo smiselno tudi za javne uslužbence, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni mogoče izključiti uporabe četrtega odstavka 84. člena ZJU za tožnico zgolj na podlagi dejstva, da zaradi pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bila imenovana v naziv. Imenovanje v naziv namreč za javne uslužbence ne pride v poštev, saj ni mogoče zgolj za določen čas. Izjema velja za policiste, carinike in paznike, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas na podlagi 6. točke 68. člena ZJU (drugi odstavek 73. člena ZJU). Prišlo bi do neupravičenega razlikovanja med slednjimi in preostalimi javnimi uslužbenci, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če bi ti lahko imeli pravice in obveznosti glede na višji naziv.