premestitev - javni uslužbenci - plačilo razlike plače
Izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit zgolj zato, ker vsebuje le skopo obrazložitev razloga za premestitev, ker ima delodajalec pravico konkretne razloge za premestitev dokazovati v morebitnem sodnem sporu. Če so takšni razlogi v sodnem postopku dokazani, tako kot v obravnavanem primeru, in je po vsebini podan zakonit razlog za premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, to je pravilna ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, organu, ki o premestitvi odloča, ni mogoče očitati niti arbitrarnosti niti povzročanja pravne negotovosti.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnika premestila na drugo delovno mesto iz zakonitega razloga, to je zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela, s tem da je novo sistemizirano delovno mesto policijski svetnik ustrezno tudi zato, ker se opravlja v istem uradniškem nazivu policijski svetnik, kot ga je pred prerazporeditvijo opravljal tožnik. Na zakonitost razporeditve ne vpliva dejstvo, da tožnik ni več upravičen do položajnega dodatka, zaradi česar sicer prejema nižjo plačo, saj do tega dodatka ni upravičen zato, ker na novem delovnem mestu ne izvršuje pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela (v okviru organa, službe, sektorja ipd.).
Tožnik v je bil v spornem obdobju hudo bolan, zato je zanj v tem času skrbel lastnik hiše, v kateri je stanoval. Poštar je tožniku vročil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da je skozi režo na vhodnih vratih vložil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Stanovanjska hiša, v kateri skupaj z drugimi stanovalci prebiva tožnik, nima hišnega predalčnika in na vratih ni seznama stanovalcev. Pošta bi morala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti skladno z določili 142. člena ZPP in sicer osebno, če pa vročitev po 140. členu ZPP (odraslemu članu gospodinjstva) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec (poštar) pisanje izroči pošti po kraju njenega stanovanja, na vratih stanovanja (če hišnega predalčnika ni) pa pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok, v katerem lahko naslovnik pisanje dvigne. Po preteku tega roka, bi morala pošta pisanje vrniti pošiljatelju, ker stanovanjska hiša nima hišnega predalčnika. Tožnik je dokazal, da so dejstva v javnih listinah (poizvednica in ovojnica) neresnično ugotovljena in da mu skladno z določbami 142. člena ZPP o osebnem vročanju ni bilo vročeno niti obvestilo o nameravani vročitvi in tudi ne redna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožniku pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila pravilno vročena, ne more učinkovati. Zato prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja z odjavo tožnika iz zavarovanj ni zakonito.
Pri tožniku ni dokazana zmanjšana delovna zmožnost za svoj poklic za 50 % ali več, niti ni podana III. kategorija invalidnosti, v katero je mogoče razvrstiti zavarovance, če lahko opravljajo določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami v krajšem delovnem času, ni utemeljen.
Tožena stranka je tožniku od plače odvzela določen denarni znesek (za kazen avstrijske cestnine). Ker tožnik pisnega soglasja za pobot ni dal, je bil vtoževani znesek tožniku neupravičeno odtrgan od plače.
Delavec je upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno. Tožnik je namreč opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in brez dvoma tudi časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo - invalidnost I. kategorijo - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti) in je tožnik pridobil pravico do invalidske pokojnine, ki se mu tudi izplačuje. Zato je tožena stranka tožniku pravilno ustavila izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Tožnik ne more istočasno prejemati invalidske pokojnine in nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo kot brezposelna oseba, ki ji zavod za zaposlovanje išče drugo ustrezno delo in mora biti prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Pri I. kategoriji invalidnosti nastane izguba delovne zmožnosti in je edina pravica, ki pripada invalidu I. kategorije invalidnosti že po sami naravi stvari le invalidska pokojnina. V takem statusu tudi ne more biti zavarovanec pri zavodu za zaposlovanje in prijavljen v evidenci aktivnih iskalcev zaposlitve.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalec iz odpovednega razloga po določbi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi 197. člena KZ-1, in iz odpovednega razloga po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi storitve hujših kršitev delovne obveznosti šikaniranja sodelavcev. Tožnici je očitala, da je izvajala mobing in v tej posledici pri sodelavcih povzročila ponižanost in prestrašenost. Tožena stranka v odpovedi ni utemeljila, kdaj in v katerem obdobju, posebej pa še nad katerim določenim sodelavcem je tožnica storila očitane kršitve. Zgolj navajanje tako v pisni obdolžitvi kot v enakem zapisu v izredni odpovedi, da vsebujejo ugotovljene kršitve iz ankete vse znake očitanega kaznivega dejanja, oziroma da na drugi strani ustrezajo kršitvam obveznosti iz delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi, ni sprejemljivo. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnica je na podlagi pavšalnih obdolžitev upravičeno odklonila zagovor, saj skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR delodajalec nima zgolj dolžnosti, da delavcu omogoči zagovor v formalni obliki. Glede zagovora je namreč pomembno, da se delavec brani zoper očitke tudi v vsebinskem smislu ter se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga v zvezi z očitanimi kršitvami obremenjujejo. V konkretnem primeru se tožnica zoper anonimne in pavšalne navedbe zaposlenih o izvajanju mobinga v anketi ni mogla braniti, niti jim uspešno oporekati s konkretnimi argumenti, pri čemer takrat ni razpolagala z anketnimi listi ter njihovo analizo, saj ji je tožena stranka te listine vročila šele kasneje skupaj s podano izredno odpovedjo.
ZPrCP člen 46, 46/7-6. ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/1, 56.a, 56.a/1.
časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – sankcija – izrek globe – polovično plačilo izrečene globe – kršitev materialnih določb zakona v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je za obdolženca milejši kasneje sprejeti predpis, ki ne predpisuje več izreka stranske sankcije prepovedi vožnje, pri tem pa je globo, ki je predpisana v določenem znesku 1.200,00 EUR prepolovilo, z obrazložitvijo, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi globo na kraju izrekel prekrškovni organ, zaradi česar bi lahko plačal le polovico globe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje obdolžencu v korist, k temu pa dodaja, da je sodišče prve stopnje s takšnim ravnanjem kršilo zakon. Če je že ugotovilo, da bi policija (če bi v času prekrška že veljal novejši predpis) obdolžencu izrekla sankcijo že na kraju prekrška, s čimer pa bi obdolženi imel tudi pravico plačati polovico predpisane globe, bi moralo biti ob takšni razlagi dosledno. Tudi v takšnem primeru se namreč kršitelju izreče globa, ki je predpisana, kršitelju pa se da pouk o pravici do plačila polovične globe, če jo plača v določenem roku in ne vloži pravnega sredstva. Zato ugotovitev, da je treba v obravnavani zadevi zaradi kasneje spremenjenega predpisa, ki je milejši za kršitelja uporabiti le tega, ne daje podlage za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje glede izrečene globe.
ZDR člen 32, 33, 43, 88, 88/1, 88/1-3. ZDSS-1 člen 41. ZVZD-1 člen 36. ZZVZZ člen 78, 80, 81. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 5, 5/2, 5/2-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela - zdravniški pregled - preventivni pregledi - čakanje na delo na domu
Tožnica je z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na kateri je bila napotena s strani delodajalca, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato ji je tožena stranka na podlagi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki se je zaradi zmanjšanega obsega prodaje in spremenjene strukture izdelkov zmanjšala potreba po zaposlenih delavcih v proizvodnem procesu. Zmanjšana prodaja je v spornem času imela za posledico zmanjšan poslovni rezultat tožene stranke, ki je v tožničinem primeru odločilno vplival na obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 131, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih člen 9.
krivdna odgovornost delodajalca
Delodajalec, ki ne zagotovi ureditve delovnega mesta tako, kot je to določeno v 4. točki 9. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih, odgovarja delavcu po načelu krivdne odgovornosti.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru. Denarna odškodnina po zakonski določbi tretjega odstavka 201. člena ZOR gre v določbi navedenim svojcem le v tistih izjemno hudih primerih, ko neposredni oškodovanec izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. V konkretnem primeru pri tožničinem sinu ne gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da bi bil izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela - kilometrina - službena pot - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati premalo izplačano kilometrino za službene poti, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da si je tožnik v potnih nalogih obračunal več kilometrov, kot jih je dejansko opravil na sporni relaciji. Ta „višek“ obračunanih in plačanih kilometrov bi moralo upoštevati v primerih, ko je ugotovilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti dodatno kilometrino, in kilometrino ustrezno znižati.
ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 237a, 237a, 238, 238/3.
poenostavljena prisilna poravnava – stečajni postopek – prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka – pravna praznina
V primeru, ko dolžnik v roku za odgovor na predlog za začetek stečajnega postopka predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in jo opraviči z vložitvijo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, pride v povezavi z uporabo določil 237.a člena ZFPPIPP v zvezi z določili tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v poštev tudi smiselna uporaba določil prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 3, 125. ZMEPIZ člen 48, 48/2.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe - poslovodna oseba - zastaranje - odmerna odločba - ugotovitvena odločba o obstoju statusa zavarovanca
Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno zavarovanje. V
tem obdobju ni bila v delovnem razmerju in ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju. Z
vpisom v poslovni register Republike Slovenije tožnice kot družbenice in poslovodne osebe v zasebni družbi pa je bil izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da so bili s tem izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, ni utemeljen.
Zgolj izdaja odmerne odločbe je vezana na zastaralni rok, ki velja za pravico do odmere prispevka (3. čl. ZDavP-2 v zvezi s 125. čl. ZDavP-2), medtem ko za izdajo ugotovitve odločbe, s katero je tožena stranka zgolj ugotovila obstoj statusa zavarovanke, ki je nastal že na podlagi zakona, zakon takšnega zastaralnega roka ne določa.
Toženka je z dokončno in pravnomočno odločbo odločila, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov zobozdravstvenih storitev pri zdravniku, ki nima pogodbe s toženko. Tožnica je na toženko naslovila novo vlogo z enakim zahtevkom. V času od izdaje dokončne in pravnomočne odločbe do vložitve ponovne vloge tožnice pri toženki se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. Zato je toženka zakonito (na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP) tožničino novo vlogo zavrgla.