Ker je listina, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev proti tožencu, zaradi formalnih pomanjkljivosti nična, to vpliva tudi na toženčevo (avalistovo) obveznost.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
Stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju ali zunanji podobi lokala so po sklenjeni najemni pogodbi (skladno s 3. členom) bremenili tožnico. Stranki sta se v 9. členu najemne pogodbe tudi dogovorili, da tožnica za vsako preureditev ali adaptacijo potrebuje poprejšnje soglasje toženca. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta se pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorili o vseh vrstah vlaganj, in sicer so stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju oziroma zunanji podobi lokala bremenili tožnico, zato le-ta njihove povrnitve ne more zahtevati, saj je za ta vlaganja obstajala pravna podlaga, tako da v tem primeru sploh ne gre za neupravičeno pridobitev.
Tožencu ni uspelo dokazati, da je prejeti denarni znesek vrnil. Tožnika sta namreč s predložitvijo posojilne pogodbe ter z izpovedjo uspela prevaliti procesno dokazno breme na toženca, ki pa svojih trditev, da je obveznost iz pogodbe tudi poravnal, ni uspel dokazati.
Krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP.
materialno procesno vodstvo - stvarni predlogi – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti – tožba na nedopustnost izvršbe
Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na področje stvarnih predlogov - gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka. Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov je sicer potrebna posebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti. Primerno merilo za presojo, kdaj opraviti materialno procesno vodstvo je, da se zaradi pobude sodišča ne sme spremeniti cilj pravde, gledano z očmi nepravnika.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
renta – izgubljeni zaslužek – premoženjska škoda – trditveno in dokazno breme – delo na črno – študentsko delo – višina škode – dodatek za pomoč in postrežbo – aktivna legitimacija
Ker sodišče v tej zadevi ne more ugotoviti višine dohodka, ki bi ga po normalnem teku stvari lahko pričakoval tožnik z delom na črno tudi v prihodnje, ni podlage, da bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo rente.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov
Začasne odredbe so nujni ukrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njihovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe, in sicer pred sodiščem, ki odloča o sporu.
Med stroške postopka sodi tudi strošek predhodnega odškodninskega zahtevka, ki ga je tožnik naslovil na toženca pred vložitvijo tožbe in ta ni zajet že v nagradi za zastopanje v pravdnem postopku.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – otrokova korist – izvedenec – nov izvedenec
Ne drži, da bi bila v nasprotju s sodno prakso odločitev, da se otroka pri štirih letih in pol dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Sodna praksa glede tega vprašanja nima drugega stališča kot tega, da je treba pri odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevati otrokovo največjo korist.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla. Ker sta bili pravdni stranki v času izročitve spornih dveh zneskov zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, gre za ničen pravni posel in zato tožnik izpolnitve, torej vrnitve posojila, ne more zahtevati, od toženke lahko terja le povračilo po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063836
ZOR člen 1070. OZ člen 51, 51/2, 83, 99. ZPotK člen 7, 7a, 15.
pogodba o kratkoročnem kreditu – potrošniški kredit - zastava vrednostnih papirjev – neveljavnost dogovora o zastavi – obličnost kreditne pogodbe - naknadni dogovori – zmota o vrsti pravnega posla – opravičljivost zmote – razlog izpodbojnosti – prekluzivni rok
Tudi če pogodbeni dogovor o zastavi bodočih vrednostnih papirjev ne bi ustrezal predpisani obliki in vsebini iz 1070. člena ZOR, to ne bi moglo povzročiti ničnosti sporne kreditne pogodbe. Morebitna neveljavnost ali neučinkovitost dogovora o zastavi vrednostnih papirjev (zaradi opuščenega vpisa v centralnem registru) lahko škodi zgolj toženki kot kreditojemalki, saj je bilo zavarovanje dogovorjeno v njeno korist.
Prepoved zavarovanja z vrednostnimi papirji, ki jo določa 15. člen ZPotK, se nanaša le na potrošnika, ki je fizična oseba.
Zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe je treba uveljavljati v predpisanem roku. Kot je tožnikom pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morali v skladu z 99. členom OZ zahtevati razveljavitev pogodbe najkasneje v enem letu, odkar so izvedeli za razlog izpodbojnosti. Gre za prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063039
ZPP člen 8, 207, 207/2. OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – prometna nesreča – vzročna zveza – deljena odgovornost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave
Ugotavljanje dejstev ter dokazna ocena spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Le v primeru, ko sodišče pri formuliranju dokazne ocene ne upošteva metodoloških napotkov 8. člena ZPP, takšno postopanje sodišča preide v bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določba z generalno klavzulo ureja kršitve, ki onemogočajo preizkus sodbe zaradi nejasnosti, nerazumljivosti ter neobrazloženosti.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je zavarovanec tožeče stranke vozil prehitro glede na splošno omejitev hitrosti vožnje na spornem odseku ceste na 50 km/h, njegova prehitra vožnja pa vzročne zveze ne bi pretrgala. Hitrost vožnje, ki jo je izračunal sodni izvedenec (58,5 km/h), glede na ugotovljeno splošno omejitev hitrosti 50 km/h in še zatrjevano zmanjšano sposobnost ustreznega odziva pri tej hitrosti glede na njegovo starost (84 let) in psihofizično kondicijo, bi bilo treba upoštevati le v okviru pravil o deljeni odgovornosti.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.