SPZ člen 43, 43/2, 269. ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZZK-1 člen 5. ZLNDL člen 9.
priposestvovanje - denacionalizacijski postopek - ničnost - prepoved razpolaganja
Vrhovno sodišče je izrazilo stališče, da je prepoved razpolaganja v prvem odstavku 88. člena ZDen namenjena zavarovanju pravic denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poskusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Ker kot nepošten poskus razpolaganja ne moremo šteti pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, za katero morata biti izpolnjeni predpostavki dobrovernosti in lastniška posest v obdobju najmanj desetih let, ni mogoče šteti, da je 88. člen ZDen zajel tudi slednje. Kolikor so predpostavke iz 43. člena SPZ izpolnjene, nikakor ni moč trditi, da gre za kakršenkoli nepošten poskus razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Zato je sodišče druge stopnje prepričano, da prepoved razpolaganja po prvem odstavku 88.člena ZDen zajema le razpolaganja, ki zahtevajo izraz (pravno poslovne) volje (pravni posli in enostranske izjave volje), med katere priposestvovanje ne spada.
domneva umika pritožbe – oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost – kopičenje pritožb - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - predpostavke za odločanje o pritožbi
Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
ZASP člen 154, 154/1, 156, 157, 157/6, 168, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo fonogramov – obveznost poročanja – tarifa – civilna kazen – DDV – sklepčnost – ustaljena sodna praksa
Tožeča stranka ima v skladu z določili ZASP zoper toženo stranko kot kršiteljico avtorskih pravic nabor različnih zahtevkov, uperjenih v smislu preprečitve nadaljnjih kršitev pravic in odpravo posledic same kršitve. Pritožbene navedbe v ničemer ne odstopajo od navedb pritožnice, do katerih se je pritožbeno sodišče že opredeljevalo v okviru odločanja v citirani zadevi VSL I Cpg 924/2011 in kasnejših številnih odločbah, v katerih je z istimi argumenti utemeljilo nesklepčnost takšnega tožbenega zahtevka. Takšna razlaga ima zato značaj ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, ki je tožeča stranka v dosedanjih številnih postopkih ni uspela izpodbiti.
Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da civilna kazen iz tretjega odstavka 168. člena ZASP nima odškodninske narave. Ne glede na navedeno pa je glede na pritožbene navedbe odločilno, da bi bila tožeča stranka upravičena do nadomestila DDV le pod predpostavko, da bi bila tudi sama zavezana za plačilo DDV od navedenega prejemka. Niti odškodnina za civilni delikt niti civilna kazen pa nista nadomestilo za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato ne gre za prejemek, od katerega bi bila tožeča stranka dolžna plačati DDV v smislu ZDDV.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063073
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
operativni leasing – neskrbno ravnanje z vozilom – trditveno in dokazno breme – protispisnost
Tožeča stranka bi morala pri sklicevanju na neskrbno ravnanje z vozilom zatrjevati in dokazati, kakšna je pravilna in normalna uporaba vozila, ter katero od teh obveznosti je tožena stranka kršila.
Pri protispisnosti gre za kršitev povsem tehnične narave - gre za napačen ''postopek prenosa'' tistega, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 42. ZPP člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/2.
zamudna sodba – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje pisanj – vročanje s fikcijo – razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Zaradi preselitve toženca že pred vložitvijo tožbe, fiktivna vročitev na formalnem naslovu prebivališča ni pravilna, zlasti pa v konkretnem primeru, ko sta imela tožnica in toženec prijavljeno formalno prebivališče na istem naslovu, pri čemer je jasno izhajalo iz tožbenih navedb, da toženec na tem naslovu dejansko ne biva več.
Izpolnitev z asignacijo vpliva na zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke kot asignanta le v primeru, če asignat asignacijo sprejme in izpolni zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do tožeče stranke. Ker tožeča stranka do asignata iz naslova kreditiranja ni imela nobene terjatve, čista vrednost stečajne mase ni bila zmanjšana.
darilna pogodba – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - dobrovernost
Ker je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je tožnik zgradil garažo, prenese na prvotoženca, tožnik pa je bil z vsebino pogodbe seznanjen, ni mogoče reči, da je podana njegovega dobrovernost kot ena od predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
Ker je bila s pogodbo pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je zgrajena garaža, prenesena na prvotoženca, ni podlage za zaključek, da je bil tožnik ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, kar edino bi bilo podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi tega zakona.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – mokre stopnice – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zunanje keramične stopnice
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, ki so obložene s keramiko, namenjeno zunanjim pohodnim površinam, same po sebi niso nevarna stvar
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065112
OZ člen 5, 7. SPZ člen 10. ZIZ člen 59, 64.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – lastninska pravica v pričakovanju – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev – derivativna pridobitev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Oseba, ki razpolaga z zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice, bo svoj položaj v razmerju do nedobrovernega hipotekarnega upnika lahko (načeloma) uspešno varovala z ugovorom tretjega oziroma tožbo na nedopustnost izvršbe. Takšnemu ugovoru (zahtevku) ne bi bilo moč slediti le iz razloga, če bi se ugotovilo, da je upravičenec vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo opustil zaradi cilja, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem oziroma če bi bilo z njegove strani moč govoriti o zlorabi pravice. Takšnemu postopanju ne bi bilo moč nuditi pravnega varstva.
Ker sporazum o delitvi skupnega premoženja, na katerega se sklicuje tožnik, vsebuje tudi zemljiško dovolilo, s katerim se tožniku dovoljuje vpis oziroma vknjižbo na solastničinem polovičnem deležu na spornih nepremičninah, so določena stvarna upravičenja že z njegovo sklenitvijo prešla na tožnika. V obravnavanem primeru imamo torej opravka z lastninsko pravico v pričakovanju, ki (že) preprečuje izvršbo.
Tožena stranka z izpovedbo svojega direktorja ne more dokazati denarnega plačila na TRR tožeče stranke, ker gre za neprimeren dokaz. Prav tako tega ne more dokazati z izpovedbo direktorja tožeče stranke, ki je sicer trdila, da ji navedeni znesek ni bil nakazan na TRR.
Ker je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave prenehal razlog za prekinitev postopka, mora sodišče na podlagi 216. člena ZFPPIPP postopek izvršbe nadaljevati.
ZIZ ne predvideva zadržanja izvršilnega postopka, kot zastoj postopka na dolžnikov predlog omogoča le odlog izvršbe, če so podani pogoji iz 71. člena ZIZ.
Sodišče svojega zaključka, da bi se tožnik lahko izognil trku, če bi v času škodnega dogodka vozil s prižgano lučjo, ni z ničemer obrazložil. Ker gre za pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na oceno tožnikovega soprispevka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDavP-2 člen 96, 96/1. ZDPN-2 člen 14, 14/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na premoženje - davek na promet nepremičnin
Zakonske zamudne obresti od davščin, ki za zadnje leto obremenjujejo prodano nepremičnino, se ne poplačajo kot prednostna terjatev.
odškodnina – neupravičena pridobitev – prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – objektivni rok
Tožniki so imeli pravico terjati izpolnitev obveznosti naslednji dan po tem, ko je toženka dvignila denar iz pokojnikovega računa. Takrat jim je nastala škoda oziroma takrat je prišlo do neupravičenega premika denarja tožnikov v toženkino premoženjsko sfero.
stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - prepozno priglašeni stroški - pravni standard takoj - stroški izvršitelja
Okoliščini, da je izvršilni postopek še vedno v teku in da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, nimata nobenega vpliva na upnikovo dolžnost pravočasne priglasitve stroškov.
Ob primerni skrbnosti bi upnik stroške izvršitelja lahko priglasil v roku enega meseca od seznanitve z njihovo višino, kar bi bilo še pravočasno, ker bi ustrezalo pravnemu standardu „takoj“.
ZDR člen 6.a. ZDR člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 184. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - žalitev - letni dopust
Nadrejena je tožniku z močnejšim glasom očitala nestrokovnost in način dela, ki ga je izbral. Opisano dejanje ne ustreza zakonski definiciji mobbinga, saj gre pri mobbingu ali trpinčenju za ravnanja, ki so ponavljajoča ali sistematična, torej ravnanja, ki se izvršujejo dlje časa. Ob enkratnem dogodku pa je tožbeni zahtevek neutemeljen. Enkraten dogodek ali dva takšna dogodka namreč ne moreta predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako morebitno opozarjanje tožnika na napake, storjene pri delu, ni mobbing.
Dejstvo da tožnik ni mogel koristiti rednega letnega dopusta v času, ko je on to želel, ni v nasprotju z določili 165. člena ZDR, ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (1. odstavek 165. člena). Tretji odstavek istega člena pa določa, da ima delavec pravico izrabiti en dan dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Delodajalec tudi lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po 2. in 3. odstavku, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces (4. odstavek 165. člena).
določitev preživnine - osebni stečaj - prijava terjatve – izvršilni naslov – prejemnik denarne socialne pomoči – omejitev poslovne sposobnosti
Preživninska terjatev mld. otroka zoper toženca je bila prijavljena v osebnem stečaju, vendar jo je stečajni upravitelj prerekal, prav iz razloga, ker se je vodil postopek za določitev preživnine, o katerem je odločalo prvo sodišče z izpodbijano sodbo. Iz navedenega razloga prijava terjatve mld. otroka, iz naslova plačila preživnine v postopku osebnega stečaja toženca, nima pravnih učinkov v tem pravdnem postopku, v katerem je prvo sodišče določilo preživninsko obveznost toženca do uvedbe postopka osebnega stečaja, kakor tudi njegovo preživninsko obveznost za čas po uvedbi postopka osebnega stečaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079332
ZPP člen 339, 339/1. OZ člen 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarnina obraza in desne rame – trditveno in dokazno breme – dokazno tveganje – izbira dokaznega standarda – plačilo predujma za izvedenca po poteku roka
Skupni odmerjen znesek 2.000,00 EUR (1.500,00 EUR za telesne bolečine in 500,00 EUR za strah) predstavlja, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, 1,9 povprečno neto plačo v RS na zaposlenega. Tako odmerjena odškodnina ustreza okoliščinam konkretnega primera, primerljiva pa je tudi z odškodninami, ki jih sodna praksa priznava za takšne lahke telesne poškodbe.
Postopanje sodišča, ki kljub temu, da je (bil) predujem za izvedenca plačan po izteku s strani sodišča določenega roka, izvede dokaz, lahko utemeljuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.