ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 304.
postopek zavarovanja - predhodna odredba- stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj
Upravičena je pritožbena kritika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti, vendar pa ne za nazaj, to je z dnem začetka stečajnega postopka.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
ZPP člen 154, 156. ZOdvT tarifna številka 3102, 3500.
nagrada za narok - več narokov - dodatna nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - načelo krivde - načelo uspeha
Ne glede na dejstvo, da je sodišče opravilo dva naroka, prvi toženi stranki dvojne nagrade za narok (isto opravilo) ni mogoče dosoditi: enkrat zaradi krivde tožeče stranke in drugič glede na njen uspeh v pravdi.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
Pogodba o pristopu k dolgu je urejena v poglavju OZ, ki ureja spremembo dolžnika, pa vendarle po svoji vsebini in pravnih posledicah ni sprememba dolžnika v obligacijskem smislu, saj gre za utrditev obveznosti. Pravna posledica pristopa k dolgu je namreč kumulativna in po pristopu k dolgu upniku za izpolnitev odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik, zato se ravno iz teh razlogov sploh ne zahteva soglasje prvotnega dolžnika k sklenitvi pogodbe o pristopu k dolgu. Prav zaradi tega, ker ima pristop k dolgu kumulativni učinek, je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika, vendar zakon pristopniku ne daje regresnih upravičenj.
Za pristop k dolgu, ki je dvostranska pogodba, je po mnenju pritožbenega sodišča odločilno, da upnik izkaže neplačano terjatev do prvotnega dolžnika, pri čemer sploh ni pomembno, da je upnik v posel vključen po podizvajalski pogodbi, ki ima svoj dejanski temelj v pogodbi, ki jo je podizvajalčev naročnik sklenil z (glavnim )izvajalcem in torej zadošča že izkaz terjatve upnika do dolžnika in je pristopnik k dolgu zavezan ta dolg plačati.
Pritožba upravičeno opozarja, da vsebina sporazuma vendarle ni zamejena zgolj na razmerje med upnikom - tožečo stranko in toženo stranko, neodvisno od razmerja med toženo stranka kot naročnikom in njenim izvajalcem del po pogodbi z dne 12. 4. 2011 in ko je temu tako, je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to spregledalo, in se ni ukvarjalo s tripartitnostjo sporazuma in z njegovo vsebino, ki je narekovala tripartitnost sporazuma in ni odgovorilo na trditve tožene stranke, da se je po sporazumu zavezala tožeči stranki plačati le tisto, kar je iz krovnega posla dolgovala P. d. d. in še pod točno določenimi pogoji (tako kot po 631. členu OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078814
ZPP člen 399, 399/2, 339/2-8. OZ člen 243, 243/3, 243/4.
lizing – pogodba o operativnem lizingu – vrednost predčasno vrnjenega predmeta lizinga – skrbnost dobrega gospodarja - obveznost zmanjšanja škode
Čeprav je med strankama v konkretnem primeru nesporno, da je kršitev lizing pogodbe povzročil lizingojemalec, na čigar strani toženka nastopa kot porok, to še ne dokazuje, da je tožnica pri prodaji vozila ravnala skrbno.
dedni dogovor – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pravdni postopek - stvarna pristojnost
Dedni dogovor je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Za odločanje o takšni tožbi je pristojno pravdno sodišče in ne zapuščinsko sodišče.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pooblastila odvetnici
Z izbrisom je pravna oseba prenehala in s tem na podlagi prvega odstavka 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi pooblastilo, ki ga je dolžnik dal pooblaščenki. Ta je tako 2. 4. 2013 vložila pritožbo brez pooblastila.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078800
ZNP člen 32, 36. ZIKS člen 145a. ZDen člen 16, 18. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 20, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ustavitev postopka - splošne določbe ZNP - uporaba posebnih predpisov - ZIKS- ZDen - vrnitev v naravi - izjema od splošnega načela – izvzetje - dokazno breme - založitev predujma
Osnovni princip je, da se zaplenjeno premoženje vrne v last in posest v naravi, zato je treba odgovoriti na vprašanje, kdo dokazuje, da obstajajo ovire, da zaplenjenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. Ker gre za izjemo od splošnega načela, da se vrača premoženje v naravi, mora zavezanec, ki bi sicer moral premoženje vrniti, to dokazati. To pomeni, da je v tem primeru dokazno breme, da obstajajo ovire iz 19. člena ZDen, na strani nasprotnih udeležencev oz. zavezancev za vrnitev. Zmotno je zato ravnanje sodišča, ko je naložilo plačilo predujma predlagateljici in ker ga ni plačala, štelo, da je predlog umaknila.
zavarovanje pred odgovornostjo – odbitna franšiza – višina odškodnine
Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. Višina zavarovalničine obveznosti je odvisna od zavarovalne pogodbe. Če je škoda večja od zavarovalne vsote, za katero jamči zavarovalnica, oškodovanec lahko zahteva presežek od povzročitelja. Enako velja za dogovorjeno odbitno franšizo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0074293
OZ člen 179, 197, 199. ZZZDR člen 133.
izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – neupravičena obogatitev – nujna gestija – poslovodstvo brez naročila – pasivna legitimacija – nepremoženjska škoda – strah za drugega – pravno priznana škoda
Tožnica prevzema del skrbi za ostarelo mater, kar je sicer toženčeva dolžnost po izročilno preužitkarski pogodbi. Ker za njegovo obveznost obstoji pravna podlaga (pogodba), ne more za isto obveznost odgovarjati tožnici po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
Zahtevek za povrnitev stroškov njenega preživljanja ni utemeljen niti po pravilih o nujni gestiji iz 197. člena OZ, saj je toženčeva obveznost pogodbena in ne zakonita. V tej zadevi tudi ne gre za verzijo iz 133. člena ZZZDR, saj se citirana določba nanaša na preživninske zavezance iz ZZZDR, kar toženec ni.
Določba 179. člena ureja škodo lastnega izvora; strah za drugega zato ne predstavlja pravno priznane škode.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRIMERJALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TEORIJA PRAVA
VSL0063812
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 146, 146/1, 147, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2, 186. OZ člen 164.
male avtorske pravice – priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – poslovna dejavnost - uporabniki varovanih del – pravna kršitev – civilni delikt – obveznost poročanja – nesklepčnost – okoliščine uporabe – oblikovanje tarife – odkrivanje kršilcev – stroški poslovanja
Določilo 4. odstavka 159. člena ZASP sodi med tako imenovane zapovedujoče norme: od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi iz 4. odstavka 159. člena ZSP ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko kolektivna organizacija izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200% nadomestila. Civilna kazen je torej izjema od pravila, uzakonjenega v 164. členu OZ.
odgovornost prevoznika v mednarodnem cestnem prevozu - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje ima prav, ko zaključi, da je tožena stranka dokazala zgolj, da je njen voznik zapeljal v desno izven cestišča na bankino, ki se je pod težo njegovega vozila vdrla, vozilo pa je nato zdrsnilo po brežini in se prevrnilo na bok. Ni dvoma, da bi se voznik tovornega vozila s polpriklopnikom in tovorom moral zavedati, da lahko s tako vožnjo povzroči škodljivo posledico, da se zaradi teže lahko bankina, ki ni namenjena vožnji, udre in se vozilo prevrne ter poškoduje tovor. Da je bil razlog za takšno ravnanje nasproti vozeče neznano vozilo pa tožena stranka res ni dokazala. Ker tožena stranka ni dokazala zatrjevanih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je škoda posledica okoliščin, katerim se tožena stranka ni mogla izogniti, niti preprečiti njihovih posledic, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo in pri tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine – lastnik nepremičnine – stanje zemljiške knjige – predlog za vpis lastninske pravice
Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo z obrazložitvijo, da po podatkih zemljiške knjige zapustnik ni lastnik nepremičnine. Dedič je namreč že pred tem predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika. Pri tem ni potrebno, da bi bil vpis že izvršen, saj bo za lastnika veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070486
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
regresna tožba – kršitev zavarovalne pogodbe – ekskulpacijski razlog – izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče
Toženec je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju in tudi ni dokazal, da za to ni kriv. S tem pa je kršil zavarovalno pogodbo.
kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - škoda, ki presega običajne meje
Predpisane mejne, zagotovo pa kritične, vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079811
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 1, 1/2, 9, 9/2, 38, 40. OZ člen 440. ZPP člen 285.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - obličnost pogodbe - teorija realizacije - ničnost pogodbe - prodaja tuje stvari - lastniška posest - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo
Pravica uporabe, ki se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, se je lahko prenašala tudi izvenknjižno.
Določba 9. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je za pogodbo o prenosu pravice uporabe sicer zahtevala pisno obliko, a sodna praksa je priznavala pravni učinek tudi tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno, a so bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane (teorija realizacije).
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva na dopolnitev trditvene in dokazne podlage ni potrebno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sistemizacije
Delovno mesto vodje skladiščnika - voznika B kategorije je bilo dejansko ukinjeno, saj ga po izvršilni reorganizaciji ne zaseda nihče. Delo, ki ga je tožnik opravljal na delovnem mestu vodje skladišča - voznika B kategorije se sicer res še naprej opravlja v okviru na novo sistemiziranega delovnega mesta delavca v polnilnici - skladiščnika, vendar pa se v okviru tega delovnega mesta opravljajo tudi druge naloge. Takšna sprememba organizacije dela, celo če ne bi bila podprta s formalno spremembo sistemizacije, predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov.