ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078808
OZ člen 83.
nejasna določila v posebnih primerih - razlaga splošnih pogojev - zdrs plošče - vlažna plošča - škoda tretjemu
Ker ni jasno, kaj pomeni, da škodo zavarovanec povzroči kot lastnik zavarovanega objekta, je treba takšno določbo splošnih pogojev razlagati v škodo zavarovalnice.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati trditve, da je bil toženec tisti, ki je pri njej naročil popravilo vozila. Okoliščina, da se račun glasi nanj, tega ne potrjuje, saj račun sam po sebi podjemnega razmerja ne vzpostavlja in ga ne dokazuje.
29. člen SPZ je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, ki je namenjeno varovanju dejanske oblasti nad stvarmi. To določilo ne odreka varstva tistemu, ki je imel pred zapustnikovo smrtjo, kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in dedičem ne omogoča, da mu to posest v dotedanji vsebini in intenziteti odrekajo.
Res je, da je bil odvetnikov jezik slikovit, tudi oster. A konkretna raven ostrine ni takšna, da bi sodišču jemala ugled. Velja pa nasprotno, kaznovanje tovrstnega pravdanja bi na stranke postopka lahko učinkovalo zastrašujoče pri njihovi verbalni borbi na sodišču.
potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca gradbene stroke
Dolžnika ne izpodbijata dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da predstavljajo odmerjeni stroški stroške cenitve cenilca gradbene stroke. Ti stroški so bili potrebni za izvršbo, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0079837
ZJC člen 5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 18.
vzdrževanje ceste – padec kamenja na cesto – opustitev dolžne skrbnosti – preprečljivost škodnega dogodka – varovalni pas
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu potrebne skrbnosti, ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti.
ZOR člen 919, 942. ZPP člen 12, 78, 78/1. ZZZDR člen 192, 192/1.
delno odvzeta poslovna sposobnost - izguba pravdne sposobnosti - postavitev skrbnika - zastopanje v pravdi - odobritev procesnih dejanj - dnevna odškodnina - pogodba o sklenjenem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - dva škodna dogodka
Če je toženka iz drugega škodnega dogodka izplačala dnevno odškodnino za 120 dni (čeprav bi bil po ugotovitvah izvedenca tožnik upravičen le do dnevne odškodnine za 30 dni), gre za napačno oceno toženke same, ki gre v njeno breme in na pravilnost odločitve v zvezi s dnevno odškodnino iz prvega škodnega dogodka, ne vpliva.
napačna oznaka stranke – vročitev – zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - neobstoječa stranka
Drži sicer, da po ustaljeni sodni praksi napaka v imenu stranke nima vselej za posledico kršitev postopka, vendar pa to velja le, če niti za sodišče, predvsem pa za samo stranko, ki je napačno poimenovana, ni sporno, kdo je dejansko stranka v postopku. Pomembno je zato ne le, kako je opredelitev stranke razumelo sodišče, ampak tudi, kako je to razumela sama tožena stranka.
odškodninska terjatev – zastaranje – nastanek škode - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode – začetek teka zastaralnega roka - razlastitev
Trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka proti plačilu odškodnine ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka, ki je pri odškodninskih terjatvah po splošnih določbah odškodninskega prava vezan na vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078814
ZPP člen 399, 399/2, 339/2-8. OZ člen 243, 243/3, 243/4.
lizing – pogodba o operativnem lizingu – vrednost predčasno vrnjenega predmeta lizinga – skrbnost dobrega gospodarja - obveznost zmanjšanja škode
Čeprav je med strankama v konkretnem primeru nesporno, da je kršitev lizing pogodbe povzročil lizingojemalec, na čigar strani toženka nastopa kot porok, to še ne dokazuje, da je tožnica pri prodaji vozila ravnala skrbno.
odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – nezazidano stavbno zemljišče - korist – nezmožnost razpolaganja
Po drugem odstavku 72. člena ZDen gre upravičencem odškodnina oziroma nadomestilo zgolj za nemožnost uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja in ne zaradi nemožnosti razpolaganja, zato nemožnost izročitve zemljišča oziroma stavbne pravice ne utemeljuje prisoje nadomestila po navedeni zakonski določbi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072082
OZ člen 635, 635/2, 640.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pravica do znižanja plačila – profesionalna skrbnost – stroški izvedenca – načelo uspeha
Tožena stranka je v postopku podala ugovor zaradi napak izvršenega posla in je v skladu z drugim odstavkom 635. člena OZ uveljavljala pravico do znižanja plačila. To plačilo se v skladu z že navedenim 640. členom OZ zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo z napako. Način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je dejansko ugotavljalo stroške odprave napak, ne predstavlja znižanja plačila v skladu s 640. členom OZ, prav tako takšen način odprave napak po drugem odstavku 635. člena OZ ne pride v poštev.
CESTE IN CESTNI PROMET – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063843
ZJC člen 64, 64/4, 65, 71, 71/1. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/4, 3č/4-15, 3č/7. OZ člen 133, 133/3.
delna zapora ceste – popolna zapora ceste - javno pooblastilo za izdajo dovoljenja – pasivna legitimacija - pravno priznana škoda - protipravnost – izgubljeni dobiček – splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje
Po 15. alineji četrtega odstavka 3.č člena ZDARS – UPB-1 je DARS-u podeljeno javno pooblastilo (med drugim tudi) za izdajo dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste. To pooblastilo izvršuje v svojem imenu in za račun države. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste torej DARS izdaja kot zastopnik Republike Slovenije.
Dovoljenja za delno ali popolno zaporo niso odločbe v upravnem postopku, ki bi jih bilo treba po ZUP vročati vsakomur, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – izločitvena pravica - cesija
Upnik je kot del trditvene podlage v prijavi terjatev zatrjeval, da naj bi glavni dolžnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, le temu nakazal znesek 40.851,00 EUR v skladu z cesijsko pogodbo. Hkrati je zatrjeval, da je upnik s cesijsko pogodbo z dne 29.3.2011 prevzeto terjatev do C., d. o. o., odstopil v zastavo svojemu zastavnemu upniku R., d. o. o., ki pa v sodnem postopku ni uspel izterjati terjatve zoper glavnega dolžnika. Hkrati je upnik zatrjeval, da je glavni dolžnik izvršil plačilo stečajnemu dolžniku neupravičeno. Na tako podani trditveni podlagi upnik ni uspel utemeljiti, da je po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobil terjatev do dolžnika v smislu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki naj bi se plačala iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku, v posledici česar bi bilo prijavo terjatve potrebno šteti za pravočasno.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti – varnostni pas
Neuporaba varnostnega pasu je vplivala na obseg poškodb, vendar pa je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je premalo zanesljivih podatkov, da bi bilo moč ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna in v kakšnem obsegu oziroma sploh ne bi nastala, če bi bila tožnica pripeta z varnostnim pasom. V takšni situaciji, ko torej ni mogoče točno ugotoviti oziroma razmejiti, kakšne so posledice tožničine opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je višino tožničinega prispevka ocenilo na podlagi vseh okoliščin primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063810
ZPP člen 8, 243.
kršitev pogodbene obveznosti – višina škode - dokazna ocena – primernost dokaza – pravila znanosti in stroke – izvedenec - materialno dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je lahko potrebno ne le za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva, marveč je lahko potrebno tudi za pravilno konkretizacijo oziroma ovsebinjanje pravnih standardov. Kadar se namreč tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, nanašajo na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, bo s tem, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v določeni stroki ali poklicu, sodišče seznanil izvedenec. Čeprav so pravila znanosti in stroke v tem primeru pravnega značaja, jih je mogoče spoznati le prek izvedenca.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.