odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti – povečanje stečajne mase – poplačilo upnikov – zaposlitev dolžnika
Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.
Res dolžnica prejema dohodke, od katerih se določen del steka tudi v stečajno maso. Zato je sicer res, da bi bili upniki v primeru, da bi bilo določeno daljše preizkusno obdobje, poplačani v večji meri. Vendar pa dolžnici ni mogoče te okoliščine upoštevati v škodo, tako da bi ji zaradi tega sodišče določilo daljše preizkusno obdobje. Kot ena redkih, ki je zaposlena in prejema dogodke, višje od minimalnih, za kaj takega pač ne more biti „kaznovana“ z daljšim preizkusnim obdobjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080365
OZ člen 349, 349/1, 355, 355/1, 355/1-1. ZPP člen 452, 452/2.
spor majhne vrednosti – zastaranje – terjatev za dobavo električne energije – terjatev iz gospodarske pogodbe – gospodinjski odjem
Pritožbeno navajanje, da sta predmetno pogodbo sklenili dve pravni osebi in da gre torej za gospodarsko pogodbo, še ne pomeni, da gre v takšnem primeru avtomatsko za poslovni odjem. Materialnopravni ugovor zastaranja je treba presojati glede na vsebino sporne terjatve in ne glede na personalni kriterij za opredelitev gospodarskega spora oziroma gospodarske pogodbe.
ZPP člen 274, 274/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 57, 57/1.
stečajni postopek – prijava terjatve – procesna predpostavka – pravna korist za vodenje postopka – pravni interes za pritožbo
Tožeča stranka, ki ni v stečajnem postopku prijavila terjatve, ki jo s pritožbo proti zavrnilnemu delu sodbe, uveljavlja v tem pritožbenem postopku, v stečajnem postopku ne bo mogla biti poplačana. Zato tudi, če bi s pritožbo uspela, ne more zase doseči ugodnejšega položaja, kar pomeni, da nima pravnega interesa za pritožbo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – prevzem očitno previsokih kreditov
Vloga za invalidsko upokojitev je bila dolžnici zavrnjena, drugega dokaza, da dejansko ni sposobna za delo, pa ni predložila. Odpust obveznosti ni namenjen čimprejšnji razbremenitvi dolžnikov, ne da bi si ti prizadevali vsaj za delno poplačilo svojih upnikov. Te pravne dobrote je vreden dolžnik, ki kljub svojemu prizadevanju, k čemur sodi tudi trud za zaposlitev oziroma drug način pridobivanja dohodkov, ni sposoben poplačati vseh svojih dolgov.
Tožnik res ni prejemnik denarne socialne pomoči. A pri tem ne spregledati dejstev, da se (po lastnih navedbah) nahaja na zaprtem oddelku in da je iz njegove izjave o premoženjskem stanju razvidno, da je brez družine, prav tako pa tudi brez kakršnegakoli premoženja ali dohodkov. Ker prestaja zaporno kazen in ker torej zgolj upoštevaje njegovo dohodkovno premoženjsko stanje pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči nedvomno izpolnjuje, bi bilo vztrajanje pri tem, da bi mu morala (zaradi izpolnitve pogoja za popolno taksno oprostitev) biti takšna denarna pomoč tudi dejansko dodeljena, neupravičeno.
izvedba dokaza po uradni dolžnosti – stroški iz sredstev sodišča – pravnomočno končana zadeva – procesna sposobnost - procesna predpostavka
Dokaz z izvedenko psihiatrične stroke je sodišče izvedlo zaradi ugotavljanja procesne sposobnosti tožeče stranke, torej obstoja procesne predpostavke, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dokaz je izvedlo po uradni dolžnosti, zato bi se morali stroški za izvedeniško mnenje najprej izplačati iz sredstev sodišča.
Pravica odstopa od pogodbe je v skladu s 13. členom splošnih pogojev tožniku podeljeno enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga uresniči z enostransko pisno izjavo (v konkretnem primeru z vložitvijo predloga za izvršbo). Taka izjava, ki pravno razmerje preoblikuje oz. povzroči njegovo prenehanje, začne učinkovati, ko jo prejme odstopni zavezanec (smiselna uporaba 28. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Od takrat naprej je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 28. člena OZ ta izjava nepreklicna, njenih učinkov tožnik niti s kasnejšimi obvestili toženki, ki jih le-ta izpostavlja v pritožbi, ni mogel preklicati oz. izničiti.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - obrazložitev predloga za odlog - soglasje dolžnika
Stroškov predloga za odlog ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.
Razlogi, ki so upnika vodili k vložitvi predloga za odlog, niso pomembni, dogovor z dolžnikom o obročnem odplačevanju dolga pa pri tem ni nobena izjema.
Z vidika upnika sta prostovoljno (izvensodno) poplačilo in prisilna izvršitev terjatve sicer usmerjena v isti cilj (poplačilo terjatve), vendar pa je način dosege cilja v obeh primerih različen. Dejstvo, da v času odloga lahko pride do prostovoljnega odplačevanja dolga, sicer za upnika lahko pomeni doseganje cilja poplačila terjatve, nikakor pa ne pripomore k njeni prisilni izterjavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063830
ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5, 243.
plačilo neobstoječega dolga – plačilo tretjega - trditveno in dokazno breme - izvedba dokaza z izvedencem
Če nekdo plača določen znesek, čeprav tega ni dolžen storiti, to še ne pomeni, da je zato dolžen plačati še zamudne obresti, kar velja tudi v primeru, da je račun plačal tretji. Kljub plačilu lahko v pravdi še vedno ugovarja, da tega sploh ni bil dolžen storiti.
Od tožeče stranke bi bilo pretirano pričakovati, da bo ob dejstvu, da predloži računovodsko kartico in se nanjo sklicuje, še v sami vlogi navedla vse račune in povzela njihovo vsebino, ter vse te račune tudi predložila že v tej fazi postopka, ki toženi stranki šele omogoči konkretizirano ugovarjanje. Kaj takega bi bila dolžna šele v primeru, da bi po prejemu računovodske kartice nasprotna stranka opredeljeno navedla, kateri računi so v kartici neutemeljeno navedeni in zakaj.
oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje predlagatelja - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca
Sodišče prve stopnje je lahko podatke primerjalo le s podatki iz javno dostopnih evidenc (AJPES), saj je obrazec oblikovan tako, da se morajo podatki o materialnem stanju vlagatelja – pravne osebe (točka 4 izjave) skladati s podatki iz zadnjega letnega poročila. Tožena stranka ni nikjer navedla, da gre v obrazcu za podatke za leto 2013. Če bi želela izkazati slabo premoženjsko finančno stanje za leto 2013, bi morala v dokaz svojih trditev priložiti (vmesno) bilanco iz katere bi izhajali podatki, ki jih je posredovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063090
OZ člen 15, 22. ZPP člen 452, 452/3.
sklenitev pogodbe – ponudba – naročilnica – prekluzija – spor majhne vrednosti – pravočasnost dokaznih predlogov
Računalniški izpisek o naročilu glede na to, da je toženec izrecno zanikal, da bi vtoževano storitev naročil, ne zadošča za ugotovitev, da je bilo ustno telefonsko naročilo dejansko oddano. Iz izpiska ne izhaja, kdo je sploh opravil pogovor s tožencem, in kaj je bil predmet pogovora, torej, ali je med strankama obstajalo soglasje volj glede predmeta pogodbe in cene storitve. Takšna listina pa ne more predstavljati naročilnice, ki ima pomen ponudbe.
Ker je toženec obstoju naročila oziroma pogodbe izrecno nasprotoval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, bi morala tožnica podati dokaz zaslišanja relevantnih prič že v svoji prvi pripravljalni vlogi. Dokazni predlogi v drugi pripravljalni vlogi, ki so se nanašali na dejstva, zatrjevana v tožbi (prvi pripravljalni vlogi tožnice) oziroma prerekana v odgovoru na tožbo (ugovoru toženca), so prepozni in zato neupoštevni.
stroški postopka – izdaja odločbe brez poprejšnjega obravnavanja – pravnomočnost odločitve o glavni stvari
Ker o povračilu stroškov postopka odloči sodišče istočasno z odločitvijo o glavni stvari, v primeru, ko pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa na pravočasno zahtevo stranke za povračilo stroškov postopka s posebnim sklepom, je evidentno, da odloči sodišče o povračilu stroškov postopka pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari.
Tožena stranka je med stroški priglasila tudi DDV, ki pa ga je priglasila zgolj v višini 20 %, pri tem pa je do spremembe v višini DDV prišlo po vložitvi odgovora na tožbo. V takih primerih sicer sodišče praviloma upošteva spremenjeni DDV (kar je storilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v zvezi s stroški prvotne pritožbe), vendar pa mora pri tem tudi paziti, da ne gre preko zahtevka.
odložitev izvršitve kazni zapora – pravočasnost vložitve prošnje – breme predložitve dokazov o razlogih za odložitev
Po presoji pritožbenega sodišča je treba določbo drugega stavka prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E glede pravočasnosti vložitve prošnje, če nastane razlog za odložitev izvršitve kazni zapora iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZIKS-1E pozneje, razlagati tako, da je takšno prošnjo moč vložiti vse do dne, ko bi se moral obsojeni zglasiti na prestajanju kazni. V obravnavani zadevi, glede na to, da je bila obsojencu že odložena izvršitev kazni zapora iz drugega razloga (po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E) do 26. maja 2014, obsojeni z vložitvijo novega predloga za odložitev izvršitve kazni zapora, tokrat iz drugega razloga (zaradi hujše bolezni), ni bil prepozen in zato razlog za zavrženje prošnje kot prepozne, ni podan.
ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 363. ZST-1 člen 18, 18/6.
poseben sklep o stroških – taksa za sodbo – enotna taksa – pravica do pritožbe
Ker bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka s sodbo in ne s posebnim sklepom o stroških, je sodbo in z njo povezani sklep o stroških, šteti kot eno odločbo (sodbo), za katero se plača enkratna taksa, to je taksa za sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063801
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 15, 514, 514/1, 514/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – prodajna pogodba – kup na poskušnjo – pogoj odobritve – sklenitev pogodbe – soglasje volj
Kup na poskušnjo je prodajna pogodba, sklenjena pod pogojem, da kupec stvar odobri, in sicer potem ko ugotovi, ali stvar ustreza njegovim željam. Navedena opredelilna značilnost instituta pa velja tako za kup na poskušnjo po 1. kot tudi po 2. odstavku 514. člena OZ. Zakon v dveh odstavkih namreč različno ureja le pravila o posledicah kupčevega molka v dogovorjenem, običajnem ali primernem roku, ki jih razlikuje glede na kraj opravljanja preizkusa oziroma glede na to, ali je bila stvar kupcu izročena v preizkus.