Če odvetniku stranke med pravdo preneha status odvetnika, to ne pomeni hkrati tudi prenehanja pooblastila. Pooblaščenec, ki je odvetnik in to preneha biti, še naprej ostane pooblaščenec, izgubi le tista upravičenja, za katera bi pooblaščenec, ki ni odvetnik, potreboval posebno pooblastilo (96. člen ZPP).
Tožena stranka je izpolnila tožnikov zahtevek s tem, ko je na podlagi določb Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) izdala novo odločbo. Glede izpolnitve zahtevka ni odločilno, da je tožena stranka odločbo izdala na podlagi prej citiranega podpisa oziroma odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 14. 3. 2013. Bistveno je, da je z odločbo sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. Tožnik je tožbo umaknil tudi v razumljivem roku, torej po prejemu nove odločbe in še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da s tem v zvezi toženi stranki tudi niso nastali nobeni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Tožnica je skladno s 190. čl. OZ upravičena morebitno preplačilo vrtca terjati o tistega, ki je brez pravnega temelja obogaten na njen račun. Vendar to ni tožena stranka (RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), saj po izpodbijani odločbi ni bila niti prejemnik plačila vrtca, niti zavezanec za plačilo razlike med ceno programa in plačilom vrtca za otroka. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni dolžnik v zvezi z vračilom morebitnega preplačila vrtca za otroka, je njen ugovor pasivne legitimacije utemeljen, zaradi česar je bilo potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek je subrogacija po 963. členu OZ. Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalcu izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla celotna terjatev kreditodajalca do odgovorne osebe v višini izplačane odškodnine že po zakonu. Tožeča stranka lahko zato tisto, kar je plačala banki, terja od kreditojemalca (tožene stranke), in sicer v delu, ki vrednostno ustreza dejansko izpolnjeni izpolnitvi.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazna ocena - elementi delovnega razmerja
Tožnica je opravljala dela, ki se nanašajo na pobiranje in čiščenje zelenjave na vrtu, na pomivanje bele in črne posode v kuhinji toženkine restavracije in občasno premoč pri kuhinjskih delih v toženkini restavraciji. Tožnica se je prostovoljno vključila v toženkin organiziran delovni proces in v njem več let nepretrgano opravljala delo na vrtu, delo pomivalke posode in delo pomočnice v kuhinji. Neobstoj pisne pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZDR ne vpliva na obstoj delovnega razmerja, za katerega se na podlagi 16. člena ZDR domneva, da obstaja, če obstajajo vsi njegovi elementi iz prvega odstavka 4. člena ZDR, torej da se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca za plačilo ter da osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Predvsem večletno osebno delo po navodilih tožene stranke utemeljuje zaključek, da so podani vsi elementi delovnega razmerja. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za sporno obdobje utemeljen.
Za pogoje pobotanja se štejejo tudi likvidnost, izterljivost in zapadlost terjatve (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ), pri čemer v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča vsi ti pogoji niso izpolnjeni, saj je bila upnikova terjatev, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, zarubljena v drugi izvršilni zadevi (In 1), ki se vodi med P.S. kot upnikom in družbo K. d.o.o. kot dolžnikom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovedi
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi več kršitev pogodbenih obveznosti. Med drugim mu je očitala, da šola, katere vodja je bil tožnik, ni pisno obveščala imetnikov licenc o preteku dovoljenj 60 dni pred potekom licenc. Takšna formulacija v pisni obdolžitvi in v izredni odpovedi ne omogoča preizkusa pravočasnosti podane odpovedi glede te kršitve. Očitek je nekonkretiziran, saj ni navedeno, katerih delavcev tožene stranke tožnik ni pravočasno pisno obvestil o preteku dovoljenj 60 dni pred pretekom licenc. Že to zadostuje za ugotovitev, da je izredna odpoved v tem delu nezakonita.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razrešitev - poslovodna oseba - imenovanje in odpoklic uprave - hujše kršitve obveznosti
Tožnik (predsednik uprave tožene stranke) je s svojim ravnanjem (neobveščanjem nadzornega sveta o udeležbi v drugi družbi, sklenitvijo kreditne pogodbe s finančno slabo stoječima družbama kot kreditojemalcem in drugo družbo kot porokom in plačnikom) grobo kršil svoje obveznosti, ki so navedene v pogodbi o zaposlitvi. Ker je bil tožnik odpoklican s funkcije zaradi ugotovljenih hujših oziroma grobih kršitev svojih obveznosti, na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni bil upravičen do dogovorjene odpravnine zaradi odpoklica s strani nadzornega sveta pred iztekom mandata.
Tožena stranka je pravočasno razpolagala s podatkom, da je bila tožničina hči v spornem obdobju dijakinja srednje šole, pa kljub temu tega podatka v izpodbijani odločbi ni upoštevala in je tožnici naložila, da je dolžna vrniti neupravičeno prejeta denarna sredstva za sporno leto (ker njena hči nima več statusa dijaka). Zato tožnica v tem sporu utemeljeno zahteva odpravo izpodbijane odločbe in ugotovitev, da je upravičena do otroškega dodatka za svoja dva otroka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - sodna razveza - odmera višine odškodnine - direktor
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu kreativni direktor po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ker je ugotovila, da je tožnik zaposleni na ministrstvu poštno poslal zlato ogrlico in zapestnico večje vrednosti z namenom, da se pridobijo oziroma ohranijo posli. Ker zagovora tožnika ni bilo, se je delodajalec z razlogi za izredno odpoved seznanil takrat, ko je zvedel za kršitev, ki je predmet izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To je bilo v konkretnem primeru takrat, ko se je direktor tožene stranke seznanil z vsebino anonimnega pisma, v katerem je bilo opisano ravnanje tožnika v zvezi z izročitvijo darila večje vrednosti delavki ministrstva. Zato bi moral tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje do dne, ko se je iztekel 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi, kar je tožena stranka zamudila rok za podajo izredne odpovedi (2. odstavek 110. člena ZDR), je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Način odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedni razlog ni v nobeni zvezi s posledicami odpovedi reintegraciji, zato ni kriterij, ki bi utemeljeval odškodnino po 118. členu ZDR. Zlasti pa odškodnina namesto reintegracije ne zajema nepremoženjske škode zaradi prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo psihično stanje in prizadetost zaradi podane odpovedi nista kriterija, ki bi ju bilo mogoče upoštevati pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je podana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Sodni izvedenec v stroškovniku tudi ni obrazložil, zakaj naj bi šlo v predmetni zadevi za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Upoštevaje obseg tega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnemu izvedencu, podano izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, ki so bili podani v primerljivih zadevah. Pisnega izvida tako ni mogoče šteti za zelo zahtevnega, temveč za zahtevnega.
ZUP/56 člen 123. ZOR člen 154, 154/1, 158. OZ člen 131, 135. ZPIZ-1 člen 276, 277.
zakonske zamudne obresti - pravica do predčasne pokojnine - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - protipravno ravnanje - krivda - malomarnost
Opustitev odmere predčasne pokojnine brez zmanjšanja po uradni dolžnosti ne predstavlja protipravnega ravnanja v smislu odškodninskega delikta. Pri velikem številu zavarovancev in uživalcev pokojnin ter drugih pravic iz zavarovanja tožena stranka ni ravnala malomarno, ko ni za vsakega predčasno upokojenega zavarovanca preverila, kdaj je dopolnil določeno starost in s tem pogoje za ponovno odmero pokojninske dajatve zaradi odpada njenega zmanjševanja. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od izplačane glavnice.
vrnitev prostorov v posest - lastninska tožba - rei vindicatio - prenehanje vznemirjanj (actio negatoria)
Tožeča stranka je v tožbenih navedbah jasno navedla, da od tožene stranke zahteva, da ji vrne v posest prostore, ki so njena last in jih tožena zaseda brez pravnega naslova ter da s tem vlaga vrnitveni zahtevek skladno z 92.členom SPZ oziroma lastninsko tožbo (rei vindicatio), ker je zatrjevala, da je lastnica nepremičnin, ki jih brez pravnega naslova zaseda tožena stranka in je neposredni posestnik stvari. Hkrati je tožeča stranka vložila še tožbo na prenehanje vznemirjanja (actio negatoria) z ustreznim tožbenim zahtevkom po 99. členu SPZ in gre pri tej tožbi za varstvo lastnika v primeru, da ga kdo drug ovira pri izvrševanju lastninske pravice, vendar pri tem vznemirjanju ne gre za odvzem stvari.
Že sodna praksa je zavzela stališče, da v določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, ostra razmejitev med njima včasih niti ni možna, še posebej, ker se s tožbo zahteva tako vrnitev stvari kot takojšnja prepoved vseh (sedanjih) in bodočih posegov v nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodilo, da ugodi vrnitvenemu zahtevku po 92.členu SPZ in je zato zavrnilo zahtevek na prepoved vznemirjanja, čeprav bi, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo, smelo ugoditi obema zahtevkoma.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - obseg sodne presoje - dejanski delodajalec - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Z določbo 3. odstavka 88. člena ZDR je predpisana obveznost delodajalca, da ponudi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če ima za njega na razpolago ustrezno delovno mesto (ustreznost je opredeljena v določbi 3. odstavka 90. člena ZDR), vsekakor pa v primeru, če dejansko izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu. Ni pa delodajalec dolžan iskati ali ponujati zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj mora le preizkusiti, ali pri njem ali obstoji možnost, da zaposli delavca pod spremenjenimi pogoji.
Obveznosti tožene stranke, ki ni imela lastne proizvodnje in ki je pogodbeno opravljala storitve za druge družbe, ni mogoče ločeno obravnavati od preostalih družb v skupini A.. Zato je bila dolžnost tožene stranke, da v kolikor ni našla za tožnika primerne zaposlitve pri sebi, ponudi ustrezno zaposlitev v drugi družbi v skupini A., za katere so njeni delavci dejansko opravljali delo. Navedeno pomeni, da je potrebno določbo 3. odstavka 88. člena ZDR v konkretnem primeru, ko je šlo za prepletenost izvajanja dela v celotni skupini A., obravnavati v širšem smislu.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku na odpravo izpodbijanih odločb in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti. Odločilo je, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, o višini in izplačevanju katere je dolžna tožena stranka odločiti v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Višji tožbeni zahtevek (da je tožena stranka dolžna tožniku izplačevati akontacijo invalidske pokojnine) je zavrnilo. V tem sporu je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 154. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če ta ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Zavrnilni del v primerjavi z ugodilnim povsem ustreza kriteriju sorazmerno majhnega dela zahtevka, poleg tega pa v tem delu zahtevka niso nastali posebni stroški. V obravnavani zadevi sta tako izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja iz tretjega odstavka 154. člena ZPP in je tožena stranka dolžna tožeči povrniti vse stroške postopka.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 136, 136/2, 172, 172/3.
plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačane najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
poslovni razlog - vročitev odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku prepozno vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Tožnikovo delovno mesto je bilo ukinjeno z uveljavitvijo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest 1.7.2008, odpoved pa je začela učinkovati z njeno vročitvijo 26. 1. 2009, zato je bila odpoved podana po poteku roka iz šestega odstavka 88.člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPP člen 151. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9.
pravdni stroški - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - osebni pregled pri sodnem izvedencu - kilometrina - javni prevoz
V skladu s 151. členom ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi sodnega postopka. Med te stroške seveda štejejo tudi potni stroški stranke za prihod na obravnavo in osebni pregled pri sodnem izvedencu. Vendar pa o njih ni mogoče odločati po ZOdvT, temveč ob uporabi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zposlitev
Slabi poslovni rezultati so vodili toženo stranko k ukrepom za zmanjšanje stroškov poslovanja in do odločitve, da reorganizira poslovanje, to pa je storila z ukinitvijo delovnega mesta vodja enote, ki ga je zasedal tožnik. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponujati novih pogodb o zaposlitvi za delovna mesta, ki niso bila na voljo za nedoločen čas, temveč le za določen čas, ali ki niso ustrezala vrsti in stopnji izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.
leasing pogodba - odpoved leasing pogodbe- predmet leasinga
Leasingodajalec ima pravico in ne dolžnost predmet leasinga prodati. Stališče sodišča prve stopnje, da ima leasingodajalec pravico izbire, je zato pravilno.