izterjava preživninske obveznosti – nadomestilo preživnine – izvršilni naslov – preživninski sklad – odločba sklada – prehod terjatve – zakonska subrogacija – rok za pritožbo – prošnja za podaljšanje pritožbenega roka – prekluzivni zakonski rok
Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – objava prispevka – resničnost objavljenih informacij – anonimen vir informacij – prepričanje v resničnost informacij – skrbnost novinarja – javni interes za objavo prispevka
Bistveno za odločitev je, ali je imel novinar v trenutku objave prispevka upravičen razlog verjeti v resničnost informacij. Prepričanje v resničnost objavljenih informacij namreč izključuje protipravnost ravnanja.
NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082211
ZVVJTO člen 7, 7/1, 8, 8/3, 8a.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj – odškodnina iz naslova vlaganj – dokazovanje vlaganj – finančne kartice – postopek pri državnem pravobranilcu
Sprememba ZVVJTO je omogočila, da je vračilo vlaganj možno zahtevati tudi v primeru, ko upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu, ker je mogoče obstoj pravno poslovnega razmerja in pravice do vlaganj dokazovati tudi z računi in drugimi verodostojnimi listinami, če pa vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami ali dokumenti, pa lahko predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073747
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 5, 7, 131, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 165, 631. ZPP člen 311, 311/1.
obveznosti naročnika do podizvajalca – neposlovna odškodninska odgovornost – zapadlost odškodninske obveznosti – stečajni postopek nad glavnim izvajalcem – nastanek škode – preuranjen zahtevek – bančna garancija – obveznost unovčenja bančne garancije – odsotnost pravnega temelja izpolnitve obveznosti – pravna načela – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodba v korist tretjega – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Odsotnosti pravnega temelja izpolnitve obveznosti ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na pravna načela. Pravna načela so (le) vrednostna merila, ki nakazujejo smer ravnanja v pravnih razmerjih in so uporabljiva samo pod predpostavko, da so operacionalizirana v ustreznih pravnih pravilih.
Začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem načeloma pomeni, da upnik (tožeča stranka) ne bo poplačan v celoti. To pa še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo šele od nastanka škode (165. člen OZ). V konkretnem primeru bo šele z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem znano, v kolikšni meri tožeča stranka ne bo prejela poplačanih svojih terjatev iz podizvajalskega razmerja z glavnim izvajalcem. Takrat bo znan obseg škode, zato je sedanji tožbeni zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru preuranjen (prvi odstavek 311. člena ZPP).
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082242
ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZODvT člen 14, 14/2. ZODvT tarifna številka 3102.
menjalna pogodba – pogodba namesto razlastitve – obličnost – priposestvovanje – prepoved razpolaganja z nepremičninami – družbena lastnina – datum preoblikovanja družbene lastnine – začetek teka priposestvovalne dobe – trajanje priposestvovanja – stroški pravdnega postopka – obseg nagrade – nagrada za narok
Tožnika, ki zahtevek za ugotovitev svoje lastninske pravice opirata na menjalno pogodbo, sklenjeno pred prepovedjo prometa z nepremičninami, nista v istem položaju kot tisti, ki je sklenil pravni posel v času veljavnosti takšne prepovedi.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do porvnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/2.
odmera in plačilo nagrade upravitelja – končni načrt razdelitve posebne stečajne mase – nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev
Če višina unovčenega premoženja zadošča le za pokritje stroškov prodaje, upravitelj do nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase ni upravičen. Do nadomestila nagrade na podlagi 7. člena Pravilnika je upravičen, če unovčeno premoženje tudi razdeli upnikom. Če z unovčenjem ne nastanejo nobeni stroški, je osnova za odmero nagrade celotna višina unovčenega premoženja. Če pa se od unovčenega premoženja del tega pred razdelitvijo upnikom porabi za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem premoženja, pa se tudi osnova za odmero nadomestila nagrade za unovčenje stečajne mase in razdelitev izračuna tako, da se od kupnine ti stroški odštejejo.
Tožeča stranka ne more prosto izbirati, ali bo svoj zahtevek uveljavljala po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Kolikor se namreč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - pritožba - odločitev v škodo pritožnika
Pritožniku pritožba ni šla v škodo. Čeravno se je prvič pritožil le proti delu sklepa, po katerem naj bi bil dolžan plačati le del zneska pokojnici plačane socialne pomoči, za katero je Republika Slovenija predlagala omejitev dedovanja, je bilo po njegovi pritožbi treba razveljaviti celoten sklep o dedovanju, saj je bil način omejitve, ki ga je prvič ubralo prvostopenjsko sodišče, napačen (napačno je odločilo o plačilu, ne da bi dedič s tem soglašal), kar je pomenilo, da je bilo treba o obsegu celotne zapuščini odločiti na novo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082232
OZ člen 766, 766/3. ZPP člen 286a, 286a/5.
mandatna pogodba – stroški izvajanja pogodbe – odplačen mandat – plačilo za opravljeno delo – prekluzija – razpravno načelo
Ker je tožeča stranka dokazala, da jo je tožena stranka brez podlage prepričala, da ji nakaže določeni znesek denarja, ker naj bi ji nastali stroški pri izvajanju mandatne pogodbe, mora ta znesek vrniti. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je šlo za odplačno dogovorjen mandat in da je ta znesek predstavljal plačilo ali vsaj darilo za opravljeno delo.
Tožena stranka morala dokazovati, da je obstajal dogovor o odplačnem razmerju po tretjem odstavku 766. člena OZ. Tožena stranka je priznavala, da je bilo med njimi 10-letno prijateljsko razmerje. V takih razmerjih je normalno, da toženka za svoj del tožeči stranki ni računala.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – podaljšanje roka – nepopolna vloga – zavrženje
V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 41, 41/1, 41/1-1, 41/2, 44, 46, 203/1. ZDR člen 143, 143/3. ZZZPB člen 17b.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - napoteni delavci - nadurno delo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti
Zavarovancu se za čas napotitve na delo v tujino pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila izplačevana, temveč le tista višina, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da se mu pri odmeri starostne pokojnine upošteva plača, kot je bila dejansko izplačana.
V pokojninsko osnovo ni mogoče všteti vseh opravljenih nadur, temveč le toliko, kolikor je to dovoljeno po ZDR (največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec, 180 oziroma 170 ur na leto). Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za več oziroma vse opravljene nadure.
Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB praviloma upoštevajo prejeta nadomestila. Plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila se upošteva le v primeru nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, ko zavarovanec skladno s 17.b členom ZZZPB prejema nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ker je tožnik v spornih obdobjih prejemal denarno nadomestilo po ZZZPB, ni pa bil nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov, neutemeljeno uveljavlja, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za leto pred prejemanjem tega nadomestila.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost zaradi vložitve pravnega sredstva – zloraba procesnih pravic – vložitev pritožbe v upravnem postopku – nepravnomočnost gradbenega dovoljenja
Ni dokazano, da bi bila pravna sredstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vložena z izključnim ali očitnim namenom škodovanja tožniku, niti da bi šlo za vlaganje očitno neutemeljenih pravnih sredstev.
Niti okoliščine, ugotovljene v sodbi, niti okoliščine, na katere opozarja pritožba, ne dajejo podlage za zaključek, da toženca z vložitvijo pravnih sredstev nista zasledovala cilja varovati lasten pravni položaj. To pomeni, da tožnik ni dokazal nedopustnosti ravnanja tožencev.
navidezna pogodba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – napaka pri vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo – predkupna pravica – kršitev predkupne pravice solastnika – nesklepčnost tožbenega zahtevka – očitna pisna pomota – popravni sklep – ID znak
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Pogodba, na podlagi katere so toženci uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ni navidezna. Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre namreč za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in izjavo te volje navzven. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tako tožencem uspelo dokazati, da so s sklenitvijo Pogodbe zgolj priznali in odpravili napako, do katere je prišlo pri vknjižbi lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – vročanje sodnih pisanj – napaka poštnih uslužbencev – presplošne trditve o nepravilnosti – izpolnjena poštna povratnica – javna listina
Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.
Vsakdo lahko z dovolj skrbnim načrtovanjem prihodkov in izdatkov poskrbi, da je vsak trenutek plačilno sposoben ob predpostavki, da so prihodki dovolj visoki. Kakšen naj bi bil zato vpliv nestalnosti pri prihodkih, in stalnosti pri izdatkih tožene stranke, niti pritožbeno sodišče ne more dognati. Za samo odločitev o delni oprostitvi plačila sodne takse je stalnost prihodkov ali izdatkov kvečjemu postranskega pomena, kot del širše slike o finančnem stanju tožene stranke.
Gola navedba, da je neka terjatev nelikvidna ali neizterljiva, je seveda veliko premalo, da bi sodišče zatrjevano dejstvo štelo za dokazano. Nelikvidno ali neizterljivo terjatev je treba navesti, vključno z višino terjatve, in tudi navesti dokaz, da je takšna terjatev nelikvidna ali neizterljiva. Vsega tega tožena stranka ni storila za prav nobeno terjatev.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063297
OZ člen 5, 7, 10, 131. ZIZ člen 64, 83, 83/1, 84, 84/2, 96, 96/7, 298. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/1.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje v izvršilnem postopku - pogodba o leasingu - izvršba na premičnine - seznanjenost z ugovorom tretjega - seznanjenost z lastninsko pravico - prodaja stvari tretjega - zloraba pravice do poplačila terjatve - odškodninska odgovornost upnika - pravica do zasebne lastnine - namen izvršilnega postopka - predmet izvršbe - rubež - obseg rubeža - pravica, ki preprečuje izvršbo - predpostavka zlorabe pravice - preseganje meja upravičenj - načelo vestnosti in poštenja - vrednost vozila na dan prodaje
Rubi se praviloma stvari, ki jih ima dolžnik v posesti, predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Izvršitelj opravlja rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, vendar se rubež takih stvari opravi izjemoma, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča. Določba, po kateri kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni njen lastnik, varuje učinkovitost izvršbe tako, da potencialnega kupca obvaruje pred zahtevki iz pravnih napak.
Navedene določbe pa ne izključujejo odškodninske odgovornosti upnika za škodo, če v izvršilnem postopku ob prodaji stvari tretjega zlorabi svoje procesne pravice. Ker je nedopustno vsako ravnanje, s katerim se utegne drugemu povzročiti škoda, pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na specialnost določb ZIZ in Pravilnika o izključni odgovornosti izvršitelja za vso škodo, ki nastane v izvršilnem postopku.
Predpostavka zlorabe pravice je, da nosilec pravice izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga uresniči tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. V obravnavani zadevi je dejanski stan zlorabe tak, da je tožena stranka v izvršilnem postopku sicer uresničevala svojo pravico do poplačila, vendar jo je konkretizirala tako, da se je vedoma poplačala iz premoženja, ki ni bilo dolžnikovo. S tem pa je ravnala v nasprotju z namenom pravice, da se upnik v izvršilnem postopku (vsaj praviloma) poplača iz dolžnikovega premoženja. Toženkino izvrševanje poplačilne pravice je seglo čez pravno dopustne meje in nedopustno poseglo v lastninsko pravico tožeče stranke. To pa nedvomno utemeljuje protipravnost njenega ravnanja.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073738
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZFPPIPP člen 104, 104/9, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – založitev predujma iz proračuna sodišča – kritje prispevkov od nagrade upravitelja – višina predujma – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – odmera in plačilo nagrade upravitelja
Pritožnik pravilno opozarja, da bi prvostopenjsko sodišče pri določitvi predujma, v kolikor se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila potrebno plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena ZPIZ-2 v višini 8,85 % (88,00 EUR) in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZZVZZ.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – glavoboli – upoštevanje težav, ki so bolezenskega izvora – deljena vzročnost
Ob ugotovitvi, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, da je tožnica že pred nesrečo imela glavobole (bolezenskega značaja), zaradi katerih se je zdravila, sodba materialnopravno pravilno ob upoštevanju deljene vzročnosti prisodi sorazmerno zmanjšano odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.