plačilo odpravnine - odpravnina ob upokojitvi - čas upokojitve
Tožnik se kljub izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev v predpisanem roku dveh mesecev ni upokojil, zato ni upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF (v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje), ampak le do odpravnine po prvem odstavku istega člena, to je v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oz. dve zadnji mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse ali odlog - res iudicata - istovetnost zahtevka - izostanek ustrezne presoje
Načeloma pravnomočna odločitev predstavlja oviro za ponovno odločanje o isti zadevi, vendar je potrebno v primeru, kadar se pojavi vprašanje, ali gre za pravnomočno razsojeno stvari (res iudicata) opraviti presojo o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje (novega) predloga. Ta temelji na kriteriju indentitete zahtevka. Dva zahtevka pa sta identična, če je podana istovetnost strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer sta za presojo slednjega odločilna tako predlog zahtevka kot dejansko stanje. Zato je za individualizacijo zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le-te, torej objektivne meje pravnomočnosti odločbe. Obseg pravnomočnosti se zato presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
SPZ člen 8, 16. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 11, 11/1.
optično omrežje - skupnost stvari - telekomunikacijski vodi - kabelska kanalizacija - vpis zastavne pravice v registru AJPES
Optično omrežje ne predstavlja zbirne stvari, temveč skupnost stvari (universitas rerum), ki je le miselni pojem ter zato ne more biti predmet stvarnih pravic. To je lahko le posamezna stvar. Telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija niso sestavine nepremičnine po načelu superficies solo cedit po 8. v zvezi s 16. členom SPZ, da so premičnine in kot samostojne (skupnost) stvari predmet stvarnih pravic.
Tako telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija, zlasti kadar so v funkciji, ležijo na oziroma v določenih nepremičninah. Ko so stranke sklepale notarski zapis, bi morale vanj vnesti tudi podatke o parcelni številki in katastrski občini, kjer leži oprema. Ravno ti podatki oziroma številka objekta ali dela objekta predstavljajo enolični identifikacijski znak opreme po prvem odstavku 11. člena Uredbe za vpis v register pri Ajpes.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – vročitev zamudne sodbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – stroški pravdnega postopka
Tožničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen. Glede na očitno neutemeljenost pritožbe odgovora nanjo ni mogoče šteti za potreben strošek pritožbenega postopka, vložitev pravnega sredstva pa sama po sebi tudi ne daje podlage za zaključek, da je strošek nastal po toženčevi krivdi.
Dajatveni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice se medsebojno izključujeta; gre bodisi za izvedeno bodisi za izvorno pridobitev lastninske pravice. V danem primeru je tožnik s svojimi trditvami narekoval presojo sodišča o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni (izvedeni) način, ki je temeljil na sporni izjavi, zato sodišče pravilno ni ugodilo ugotovitvenemu zahtevku.
STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0085609
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1, 97, 97/1, 226, 226/4, 226/4-2, 343, 364, 366, 366/1. URS člen 25.
končna razdelitev posebne razdelitvene mase – „ugovor“, naslovljen na stečajnega upravitelja – pravni pouk – procesne predpostavke za pritožbo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – dovoljenost pritožbenih razlogov – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase – davek na dodano vrednost – nezmožnost preizkusa pravilnosti odločitve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki je vložil prijavo na sodišče, bi moral vedeti, da mora vsako pravno sredstvo vložiti na sodišče in ne upravitelju.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica upnika opozoriti na pravilno izvrševanje njegovih procesnih pravic v smislu 12. člena ZPP, elektronsko sporočilo šteti za pravočasen ugovor in ga posredovati pristojnemu sodišču v odločanje.
Besedna razlaga prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, da je „s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih ...“, napotuje na nedovoljenost pritožbenih razlogov in ne na nedovoljenost pritožbe. Slednje pa pomeni, da mora sodišče druge stopnje kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Upoštevanje davka na dodano vrednost, ki nesporno in v okviru ugotovljenega dejanskega stanja ni bil prerekan, predstavlja zmotno materialnopravno uporabo določbe 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.
SPZ člen 44, 44/1, 77. ZPP člen 124, 124/1, 124/2, 124/4, 224, 224/1, 243, 247, 247/2.
ureditev meje – javno dobro – meja med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – podatki katastra – močnejša pravica – prepoved priposestvovanja javnega dobra – narok na kraju samem – zapisnik o naroku – nepodpisan zapisnik – pripombe na zapisnik – javna listina – izvedba dokaza z izvedencem – izločitev izvedenca
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, razen v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
Za verjetnost terjatve bi morala tožeča stranka z verjetnostjo izkazati utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz družbe A. A. d d. o. o. - kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala z verjetnostjo izkazati, da tožena stranka s svojim ravnanjem družbi A. A. d. o. o. povzroča škodo ali da za to obstoji kakšen drug utemeljen razlog.
Določba 41. člena ZGD-1 ni kogentna. Že iz nje same je namreč razvidno, da lahko akt o ustanovitvi družbe prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopuščeno delovati v konkurenčni družbi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071246
SPZ člen 66, 66/3. SZ-1 člen 177, 177/1. OZ člen 3, 14, 51, 55/1, 52, 507, 513, 513/3. ZZK-1 člen 13.
tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe s tožnikoma – prodaja nepremičnine – solastnina – zakonita predkupna pravica – ponudba predkupnemu upravičencu – ponudba za sklenitev prodajne pogodbe – odpoved predkupni pravici – prosto urejanje obligacijskih razmerij – neobličnost
Predkupni upravičenec se lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov (prvi odstavek 51. člena), odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063296
OZ člen 935, 935/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 107, 215.
paketno zavarovanje premoženja - vlomsko zavarovanje - zavarovalni primer - vlom - trenutek sklepanja zavarovalne pogodbe - okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti - nevarnostne okoliščine - seznanjenost s pomembnimi okoliščinami - nepopolnost prijave - neustreznost varnostnih elementov - varnostni sistem - izpolnjevanje pogojev - primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave - fotokopija knjige sklepov - listina v fotokopiji - verodostojnost listine - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje višine odtujene gotovine v sefu - pravilo o dokaznem bremenu - obveznosti zavarovalnice - popolnost prijave - tek zakonskih zamudnih obresti
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. Zgolj razlog, da je listina v fotokopiji, torej še ne pomeni, da ni verodostojna.
Tožeča stranka je ob sklepanju pogodbe izpostavila prav vse pomembne okoliščine, da je tožena stranka lahko opravila oceno nevarnosti. Upoštevaje takšno stanje je slednja privolila v sklenitev zavarovalne pogodbe. V kolikor se navedeni pogoji toženi stranki niso zdeli ustrezni, bi morala tožečo stranko na to opozoriti. Tega pa ni storila. Zato se na dejstvo, da varnostni sistem v prostorih tožeče stranke ni bil skladen s klavzulo K-3, sedaj ne more več sklicevati.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – odločitev o višini zahtevka – ocena stroškov izletov – strošek prevoza na zunajšolske aktivnosti – strošek obiskovanja verouka – strošek uporabe računalnika – strošek prevozov v zvezi s stiki – neobstoj pogojev za poseg v preživninsko obveznost
Utemeljeno toženec izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je treba med preživninske stroške za čas po 10. 8. 2015 upoštevati tudi strošek prevozov v zvezi s stiki v znesku 90,00 EUR. Pravica otroka do stikov s staršem pri katerem ne živi, je primarno otrokova pravica. Stroški, ki nastajajo v zvezi z omogočitvijo stikov, so stroški njegovih staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da bi lahko tožničini mesečni dohodki glede na njeno izobrazbo, delazmožnost, mladost in veščine, ki jih obvlada, znašali vsaj med 700,00 do 800,00 EUR mesečno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Dolžnica bi lahko v tej fazi postopka, ko je postal sklep o izvršbi že pravnomočen, le še vložila ugovor, ki bi temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Takega dejstva, ki je časovno kasnejši od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi pa dolžnica ni navedla.
sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - prihod na narok - pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo že s prejšnjim sklepom, zoper katerega dolžnik ni vložil pritožbe, in vsi pritožbeni razlogi, ki jih navaja v pritožbi zoper sklep o končanju stečajnega postopka, so zaradi tega pravno nepomembni.
prevod po sodnem tolmaču - odmera nagrade - število znakov prevoda
Pritožba pritožnice torej utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v Pravilniku, ki v prvem odstavku 49. člena določa tarifo za vrednotenje dela tolmačev, ki jo je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade sodnim tolmačem za opravljene prevode, ni imelo podlage, da po priglašenem stroškovniku ne upošteva delov prevodov zato, ker se posamezni deli prevodov ponavljajo. Sodna tolmačka utemeljeno navaja, da šteje vsak znak brez presledka, ne glede na to, kolikokrat se ponovi, v skladu s Pravilnikom pa ena stran šteje 1.500 znakov brez presledkov.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084428
ZD člen 214, 214/3. ZZZDR člen 10b, 191. ZPP člen 392.
dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – skrbništvo – skrbnik za poseben primer – odobritev dednega dogovora s strani centra za socialno delo
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice.