Lombardni kredit je posojilo, katerega značilnost je, da je zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev (ti so lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe). Gre zgolj in samo za zavarovanje obveznosti s pravico poplačati zavarovano terjatev skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta.
ZPP člen 146. ZOdvT člen 6. ZOdvT tarifna številka 2202, 6000.
začasni zastopnik za sprejem sodnih pisanj – nagrada in povrnitev izdatkov začasnemu zastopniku – nagrada v primeru enostavnejših pisanj – materialni stroški
Ustrezno mesto za določitev nagrade začasnemu zastopniku za sprejem sodnih pisanj, je podano v tar. št. 2202 ZOdvT.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0071173
ZPSPP člen 12. OZ člen 58. ZPP člen 72, 72/2, 298, 298/4, 305a, 305a/3. ZBPP člen 11.
najem poslovnega prostora – ustna najemna pogodba – obličnost – ničnost – konvalidacija – obstoj najemne pogodbe – oprostitev plačila stroškov prič – prepis zvočnega posnetka – pravica do ugovora – sklep o ugovoru zoper zapisnik – sklep vodstva obravnave – nedopustnost posebne pritožbe – prekoračitev tridnevnega roka za vročitev prepisa zvočnega posnetka – javnost na poravnalnem naroku – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev
Po določilu 12. člena ZPSPP najem poslovnega prostora nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon izrecno določa, da pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, ni veljavna. Ker je obličnost v primeru sklenjene najemne pogodbe za poslovne prostore predpisana predvsem z namenom lažjega dokazovanja vsebine pogodbe, torej v korist strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, ali je med strankama do sklenitve pogodbe sploh prišlo, saj je to nujna predpostavka, da bi pogodba lahko konvalidirala (58. člen OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083096
ZPP člen 2, 2/1, 14.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odločanje v mejah toženega zahtevka
Morda je tudi tožnik napadel toženca in je bil tudi ta napad protipraven, vendar toženec odškodnine zaradi tožnikovega ravnanja ni uveljavljal, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem protipravnosti ravnanja tožnika v odnosu do toženca oziroma njemu povzročene škode ni moglo ukvarjati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082231
OZ člen 50, 417, 421. ZPP člen 181. ZIZ člen 192.
ugotovitvena tožba – ničnost dražbe – odstop terjatve s pogodbo – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – kupoprodajna pogodba – navidezna pogodba – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – neprenosljivost terjatve – sklep o izročitvi nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu
Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo.
Zunanje stopnice pred stanovanjsko hišo, obložene s kulir ploščami, to je z ustrezno oblogo, in ki ne drsijo same po sebi, ne predstavljajo nevarne stvari in ne gre za objektivno odgovornost.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje s sodnim izvedencem
Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
vzpostavitev etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – priposestvovanje – odločba o denacionalizaciji – stavbna pravica
Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je ugotovilo, da sta predlagatelja že predhodno sprožila pravdo na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v stavbi na podlagi priposestvovanja. Ker predlagatelja v pravdi nista uspela (zahtevek je bil zavrnjen), nista izkazala pravnega položaja pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL. Sodišče je zato predlog zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079994
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZSZ člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ustna darilna pogodba – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču – izbrisna tožba – dokazna ocena – razpravno načelo
Ker je toženec podaril tožniku nedograjeno stanovanjsko hišo s pravico uporabe na zemljišču, hiša pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tedanjih časih ob veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, skupaj s hišo toženec prenesel na tožnika pravico uporabe na zemljišču, ki je bilo takrat vpisano kot družbena lastnina. Nato pa je tožnik postal lastnik na podlagi 2. člena ZLNDL.
Tožnik je vzrok nesreče pripisal mokremu madežu, ki se je nahajal na stopnici, čemur je sodišče verjelo in s pomočjo izvedenca preverjalo, kakšna je zdrsnost stopnice v mokrem stanju. Ker iz trditev tožnika ni izhajalo, da je bil madež oljnat oziroma masten, sodišče prve stopnje dokaznega postopka pravilno ni dopolnjevalo v tej smeri (z dopolnitvijo izvedenskega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084381
ZASP člen 46, 57, 130. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
preizkus delovanja ozvočenja na prireditvi – predvajanje fonogramov – fonogrami – preizkušanje zvočnikov – povrnitev potnih stroškov – zakoniti zastopnik – potni stroški – kilometrina – stroški za poštne storitve
Nastavitev ozvočenja tudi po oceni pritožbenega sodišča ni javna priobčitev fonogramov v smislu določila 130. člena ZASP. To smiselno sledi tudi iz 57. člena ZASP, ki izrecno navaja, da je preizkus delovanja naprav izločen iz javnega priobčevanja, čeprav citirano določilo ureja le preizkus naprav v korist proizvajalcev video in avdiokaset ter drugih nosilcev avtorskih del ter radijskih ali TV aparatov.
Izkazani pa so tudi stroški za poštne storitve, saj iz dohodnih žigov sledi, da je tožena stranka pripravljalne vloge kot tudi ugovor pošiljala po pošti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pravnega razmerja preživljalca na dediče – izjava dedičev o vstopu v pogodbo – razveza pogodbe – nadaljevanje pogodbe
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je značilno, da ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenikov. Zaradi smrti preživljalca zato ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se celotno pravno razmerje, pravice in obveznosti z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče. Preživljančevo soglasje ni potrebno, potrebno pa je dedičevo soglasje. Dediči morajo zato izrecno privoliti v vstop pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, pa lahko od preživljanca zahtevajo odškodnino, ki jo sodišče določi po prostem preudarku. Pri določanju obsega vrnitve torej ne veljajo pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
podjemna pogodba – popravilo avtomobila – avtoservis – dodatna dela
Toženec dodatnih del ni naročil in se jih ni zavezal plačati. Temelja oziroma pravne podlage, na kateri je tožnik (avtoservis) gradil svoj zahtevek, ki po svoji vsebini predstavlja plačilo računa v višini 1.236,25 EUR, ni.
stvarna služnost – negativna služnost – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – prenehanje zaradi neizvrševanja – nesklepčna tožba
Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.
Res je, da mora bianco menica ob izročitvi vsebovati vsaj podpis trasanta in takšna menica je bila tožeči stranki tudi izročena, vendar iz menične izjave izhaja, da je menični blanket toženec podpisal kot pooblaščena oseba družbe A. d.o.o. (trasanta). Tak podpis ne more pomeniti osebne zaveze toženca.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - pripoznava dolga - civilnopravno razmerje
Glede na to, da se je obdolženec s sklenitvijo posojilne pogodbe zgolj zavezal plačati dolg, ki je izviral iz večkratnih oškodovančevih posojil v preteklosti, obdolžencu ni mogoče očitati goljufivega ravnanja, ki bi se odražalo v zmanjšanju oškodovančevega premoženja ob sklenitvi pogodbe, kar je zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, posledično pa tudi ne goljufivega namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Med obdolžencem in oškodovancem gre zgolj za civilnopravno razmerje.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – tehtanje neugodnih posledic
Predlagatelj začasne odredbe sicer res mora zatrjevati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode in za to konkretno in natančno navajati relevantna dejstva, vendar pa trditev ni potrebno tako specificirati, kot da bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.