mejni spor – določitev meje – potek meje – spor o poteku meje – ureditev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. V takšnem primeru ni pogojev, da se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plavalni tečaj - nevarna stvar - bazen - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost osnovne šole - odškodninska odgovornost organizatorja plavalnega tečaja
Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – zakonec – povečanje dednega deleža – manj verjetna pravica
Na pot pravde je sodišče napotilo pritožnico, katero pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica za svoje trditve ni ponudila ustreznih dokazov, zato je šteti, da je njena pravica manj verjetna, oziroma je na njej dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvaja prav iz šibkega premoženjskega stanja, da ga dokaže.
Doseg objektivne odgovornosti se oži predvsem na stvari, ki same po sebi pomenijo povečano nevarnost in iz katerih izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja, ne glede na vsakokratne okoliščine primera. Če se torej nevarnost lahko z ustrezno pazljivostjo in skrbnostjo nevtralizira, ne moremo več govoriti o pravnem standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost. Drevesno deblo (niti trhleno drevesno deblo) samo po sebi ni nevarno in ne predstavlja nevarne stvari.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je stečajni postopek, ki se je začel zoper trinajstega nasprotnega udeleženca, ovira za odločanje o izplačilu sodnega depozita.
Za presojo, kateri od nasprotnih udeležencev izpolnjujejo pogoje za prevzem depozita, je lahko relevantno le stanje v času, ko je bil sporni denarni znesek položen. Morebitne poznejše spremembe ne morejo vplivati na pravico do prevzema deponiranih sredstev.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080007
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 12/1. SPZ člen 39, 42.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – solastnina – povečanje solastniškega deleža – skupno premoženje – izvenzakonska skupnost – pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – nesklepčna tožba
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Podana mora biti zato svobodna volja obeh partnerjev, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost, skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079994
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZSZ člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ustna darilna pogodba – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču – izbrisna tožba – dokazna ocena – razpravno načelo
Ker je toženec podaril tožniku nedograjeno stanovanjsko hišo s pravico uporabe na zemljišču, hiša pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tedanjih časih ob veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, skupaj s hišo toženec prenesel na tožnika pravico uporabe na zemljišču, ki je bilo takrat vpisano kot družbena lastnina. Nato pa je tožnik postal lastnik na podlagi 2. člena ZLNDL.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča.
ZPP člen 8, 99, 99/2, 137, 137/1, 184, 185, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe – predhodni preizkus tožbe – taksa za tožbo – domneva o umiku tožbe – izterjava neplačane takse – preklic pooblastila – naznanitev preklica pooblastila sodišču – neprerekana dejstva – razlogi o odločilnih dejstvih
Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
Postopek po drugem in tretjem odstavku 105.a člena ZPP je del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge, zato ga je mogoče opraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo presojati meritorno, domneva umika ne pride več v poštev, mogoča pa je izterjave neplačane takse.
Tudi obrazložitev sodb, ki temelji na dejstvih, ki jih tožena stranka ni prerekala, mora biti enaka kot obrazložitev sodbe, izdane po opravljeni kontradiktorni obravnavi (prihranjeno je le ugotavljanje dejanskega stanja). Iz njene obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
gradnja ceste – splošno koristna dejavnost – kršitev osebnostne pravice – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – povrnitev nepremoženjske škode – škoda, ki presega običajno mejo – enotna odškodnina
Vse duševne bolečine, ki so posledica s posegom v zdravo življenjsko okolje povzročenih nevšečnosti, so pravno priznana škoda. Večplastnost posega ni razlog za ločeno obravnavanje v duševni sferi tožnikov izraženih posledic. Vse škodne posledice so vezane na osebnost posameznega tožnika. Odrazile so se kot enovito trpljenje. V tovrstnih primerih se je zato v sodni praksi oblikovala praksa priznavanja enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
zavrženje tožbe – poziv na popravo tožbe – prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – prošnja za brezplačno pravno pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik je tožbo vložil iz zapora. Tožbi je priložil obrazec za BPP in opozoril, da nima pravnega znanja za vsebinsko sestavo tožbe. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za BPP odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe) ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Ker sodišče pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za BPP, mu je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Zaradi nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih preizkus sodbe ni mogoč. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti očitano procesno kršitev in ponovno odločiti o postavljenem tožbenem zahtevku. Najprej se bo moralo opredeliti do vprašanja, kakšna je bila pogodbena volja pravdnih strank. Če bo ugotovilo, da sta stranki soglašali s prodajo in nakupom stanovanja na desni strani, ki nosi št. 3, misleč, da gre za stanovanje št. 7, na kar se v svojih navedbah sklicuje tožnik, bo šlo za situacijo, ki jo ureja 16. člen OZ (nesporazum o predmetu obveznosti).
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pravnega razmerja preživljalca na dediče – izjava dedičev o vstopu v pogodbo – razveza pogodbe – nadaljevanje pogodbe
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je značilno, da ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenikov. Zaradi smrti preživljalca zato ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se celotno pravno razmerje, pravice in obveznosti z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče. Preživljančevo soglasje ni potrebno, potrebno pa je dedičevo soglasje. Dediči morajo zato izrecno privoliti v vstop pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, pa lahko od preživljanca zahtevajo odškodnino, ki jo sodišče določi po prostem preudarku. Pri določanju obsega vrnitve torej ne veljajo pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
podjemna pogodba – popravilo avtomobila – avtoservis – dodatna dela
Toženec dodatnih del ni naročil in se jih ni zavezal plačati. Temelja oziroma pravne podlage, na kateri je tožnik (avtoservis) gradil svoj zahtevek, ki po svoji vsebini predstavlja plačilo računa v višini 1.236,25 EUR, ni.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pritožbene novote – nesklepčnost – množičen spor
Tožeča stranka je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki mora biti tako, da zaradi njega stranka postopka ne more priskrbeti denarja ali vsaj ne v celotnem znesku. Navedbe morajo biti pravočasne, če so postavljene šele v pritožbenem postopku, so prepozne. Tem bremenom tožeča stranka ni zadostila. V predlogu za taksno oprostitev je sicer trdila, da nima denarja za plačilo sodne takse in ga tudi ne more priskrbeti, vendar zgolj pavšalno oziroma nekonkretizirano in brez predložitve ustreznih dokazov. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je zato nesklepčen in kot tak neutemeljen.
začetek postopka osebnega stečaja - sprememba naslova - obstoj nasprotnih terjatev dolžnika - procesni ugovor pobota - poplačilo upnika - zakonski pobot nasprotnih terjatev - odškodninski zahtevek dolžnika do upnika - predhodno vprašanje - opustitev zaslišanja dolžnika - razlog odsotnosti z naroka - nenadna bolezen - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - namenski kredit - zavarovanje kredita - ničnost zavarovanja - unovčenje zavarovanja - poroštvena obveznost - osebno poroštvo družbenikov - delna ničnost - zastavni upnik - prodaja premoženja - realna cena
Vprašanje ničnosti lahko sodišče razreši samo, kot to navaja že sam dolžnik, to pa velja tudi za vprašanje odškodninskega zahtevka dolžnika do upnika, saj o tem lahko odloči kot o predhodnem vprašanju.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnika ne bo zaslišalo, ni pomemben razlog njegove odsotnosti z narokov. Njegova pravica do izjave pa s tem, ko ni bil zaslišan, ni bila kršena. V postopku se je imel možnost izjasniti, pri čemer ga je zastopal tudi kvalificiran pooblaščenec. Kakršnakoli bolezen tudi ne more biti razlog, da se postopek sploh ne bi mogel izvesti, dokler dolžnik ne bi ozdravel. Le nenadna bolezen, tik pred narokom, ko se dolžnik, ki ga ne bi zastopal pooblaščeni odvetnik, ne bi mogel udeležiti naroka, bi bila lahko razlog za preložitev naroka (pa ne za večkratno preložitev), takih opravičil pa dolžnik ni predložil.
Dejstvo, da naj ne bi bilo dopustno kot zavarovanje kredita zastaviti deležev v srbski družbi, ne more povzročiti ničnosti celotne kreditne pogodbe, temveč bi bilo lahko nično le to zavarovanje, kar pa ne vpliva na dolžnikovo poroštveno obveznost.
Pravilno je stališče, da procesni ugovor pobota v smislu tretjega odstavka 324. člena ZPP v stečajnem postopku ni mogoč, saj ob odločanju o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče v izreku ugotoviti terjatev upnika in dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da kadar taka nasprotna terjatev obstaja, z začetkom stečajnega postopka (tudi postopka osebnega stečaja) pride do zakonskega pobota nasprotnih terjatev, kar bi pomenilo, da upnik sploh ne bi bil več upnik že na dan začetka stečajnega postopka; na predlog takega upnika pa ni mogoče začeti stečajnega postopka.
Tudi zastavni upnik mora premoženje prodati po realni ceni in ne po vsakršni ceni, in to tako v primeru, ko gre za zavarovanje po Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po Zakonu o finančnih zavarovanjih.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek zaradi insolventnosti - trditveno breme
Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb.