Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).
Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.