stroški postopka - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - potrebni stroški - predpravdni stroški
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Po večinskem stališču sodne prakse je strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti. Zato gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena.
socialni spor - dokončna odločba - preuranjena tožba
Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno upravno odločanje. O pravici do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela tako sploh še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, zato je tožba preuranjena, kar je na podlagi 75. člena ZDSS-1 razlog za njeno zavrženje.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
V 7. odstavku 36. člena ZSVarPre je določeno, da se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24 krat, ob pridobitvi pravice prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine in prepoved vpiše v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije. S takšno prepovedjo je seznanjen vsak uživalec denarne socialne pomoči, ki jo je v zadnjih treh letih prejel več kot 24 krat. Izjava o seznanjenosti je namreč sestavni del vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z navedeno posledico je bila seznanjena tudi tožnica, saj je s podpisom vloge podpisala tudi izjavo o seznanitvi. Pritožbene navedbe o protiustavnosti ZSVarPre v delu, ki ureja prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije, so neutemeljene. Ustavno sodišče RS je namreč ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči.
Morebitno pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega sklepa o premestitvi lahko sanira tudi drugostopenjski organ (delodajalec), ki je v skladu s 35. členom ZJU Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja. Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Komisija mora pri odločanju , kar pomeni, da Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe.
Premestitev tožnika je zakonita, saj je prišlo do premestitve zaradi projekta, v katerem so imeli vodje nalogo, da pregledajo, koliko imajo neoperativnih delovnih mest in kje je mogoča racionalizacija, učinkovitejše in smotrnejše delo organa pa je s premestitvijo tožnika dejansko izkazano.
Čeprav v konkretnem primeru res ni bil spoštovan 49. člen ZDR-1 (oziroma 47. člen takrat veljavnega ZDR), skladno s katerim bi se zaradi spremembe delovnega mesta morala skleniti nova pogodba o zaposlitvi, pa dejstvo, da med strankama ni bila sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za (drugo) delovno mesto, ne vpliva na obstoj in veljavnost le-te (kakor to določa 4. odstavek 17. člena ZDR-1 oz. 4. odstavek takrat veljavnega ZDR). Nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto izdelava je tako nedvomno obstajala in se izvrševala. S sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi pa je prenehala prejšnja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti delo po prejšnji pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto izdelava izolacijskega stekla z dne 26. 3. 2008.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015594
ZUP člen 246.
starostna pokojnina - prepozna pritožba v upravnem postopku
Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil prepozno, jo je toženec v predsodnem postopku kot prepozno zakonito zavrgel.
sklep o izvršbi - sklep o dodatnem sredstvu ali predmetu izvršbe - prednostno poplačilo izvršilnih stroškov
Dovolitev dodatnega izvršilnega sredstva ali predmeta, kar je bila vsebina sklepa In 97/2011 z dne 6. 5. 2013 ni samostojna, saj ima lahko učinek le v povezavi s sklepom, v katerem je dovoljena izvršba za upnikovo terjatev. V izvršilnem postopku ima le temeljni sklep, ki vsebuje ob drugih obveznih sestavinah tudi dolžnikovo obveznost, pomen sklepa o izvršbi (prvi odstavek 44. člena ZIZ). Sklep o dodatnem sredstvu ali predmetu izvršbe (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ima po pojasnjenem lahko le akcesorno naravo, nikakor pa pomena sklepa o izvršbi, kot se nepravilno zavzema upnik v pritožbi.
odpoved zahtevkom iz delovnega razmerja - zakonska zveza - sodna poravnava
S tem, ko sta tožnik in tožena stranka kot bivša zakonca v postopku razveze sklenila tudi sodno poravnavo, v kateri sta se zavezala, da se odpovedujeta kakršnim koli zahtevkom iz tega naslova, to ne pomeni, da bi se tožnik s tem odpovedal zahtevkom iz naslova delovnega razmerja, saj je treba ločiti zakonsko zvezo in delovno razmerje.
SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080758
ZFPPIPP člen 355. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3. ZPP člen 7, 22.
predlog za odlog plačila sodne takse - začetek stečajnega postopka nad taksnim zavezancem - stroški sodnih taks - stroški stečajnega postopka - upravičeni razlogi za taksno oprostitev - nujni stroški - trditveno breme
Stroški sodnih taks ogrožajo oziroma v vsakem primeru zmanjšujejo stečajno maso, namenjeno za poplačilo upnikov. Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka. Zato tudi okoliščina, da se nad tožečo stranko vodi insolvenčni postopek, ne predstavlja upravičenega razloga za taksno oprostitev. Zakon kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, enako kot pri taksnem zavezancu, ki se ne nahaja v postopku zaradi insolventnosti.
Okoliščino, da sodne takse ne more plačati takoj iz razloga, ker mora plačati „bolj nujne stroške“, in kaj ti stroški so, bi tožeča stranka lahko oziroma morala pojasniti v predlogu za odlog. Ni naloga sodišča, da pojasnjuje, kateri stroški so bolj ali manj nujni od plačila sodne takse, ne da bi stranka pred tem sploh navedla, katere nujne stroške mora plačati (pred plačilom sodne takse). Ker tožeča stranka z določenimi denarnimi sredstvi razpolaga, bi morala torej pojasniti, zakaj jih ne more porabiti za plačilo sodne takse.
sodna taksa - oprostitev plačila - ustavna odločba - pravni standard - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V ustavni odločbi št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP. Glede na tožnikovo plačo in dejstvo, da njegova zunajzakonska partnerka ni zaposlena in nima dohodkov, mesečni dohodek na družinskega člana znaša 290,00 EUR, kar pomeni, da cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,49 EUR) ne dosega, zato je tožnik glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse odločilno dejstvo, da mesečni dohodek na družinskega člana presega znesek 269,20 EUR, kolikor znaša minimalni dohodek – cenzus za upravičenost do denarne socialne pomoči, saj je kot merilo potrebno upoštevati znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (na družinskega člana). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo in tožnika v celoti oprostilo plačila sodnih taks v individualnem delovnem sporu.
ZSSloV člen 53. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - slovenska vojska
Ker tožena stranka tožniku kot pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini ni zagotavljala 24 urnega tedenskega počitka, je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zaradi neizrabljenega tedenskega počitka.
KZ člen 111, 111/1, 112, 220, 244. ZKP člen 105, 105/3.
subsidiarnost kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – zloraba zaupanja – zastaranje kazenskega pregona – premoženjskopravni zahtevek – napotitev oškodovanca na pravdo
Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).
Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 111/4, 112, 112/2, 274.
nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - nepristojno sodišče - očitna pomota
Tožnikova pooblaščena odvetniška družba je tožbo zoper dokončno odločbo naslovila in posredovala Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je s sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno, kot prepozno vloženo, zavrglo.
V 8. odstavku 112. člena ZPP je določeno, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. Ker je bil v dokončni odločbi naveden pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, dokončna odločba pa je bila vročena tudi tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi, so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Ne glede na to, da je imela pooblaščena odvetniška družba na datoteki napisan napačen naslov sodišča, takšnega postopanja ni mogoče šteti kot očitno pomoto, niti to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, ker mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo oziroma kateri naslov je naveden. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina denarnega povračila
Tožnikova duševna motnja ni okoliščina, ki bi nastala na strani tožnika – delavca, in ki naj bi zaradi tega pomenila okoliščino, zaradi katere tožniku pripada nižje denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Ob pravilnem upoštevanju te okoliščine, ki pomeni tudi težjo zaposljivost tožnika, je tožnik upravičen do višjega denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov nasprotni stranki
Že iz odločbe Okrožnega sodišča na Ptuju Bpp 165/2010 z dne 19. 1. 2011, s katero se je dolžniku dodelila brezplačna pravna pomoč izhaja, da se ga oprosti plačila stroškov postopka iz petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ti stroški pa so le tisti, ki jih ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi stroški nasprotne stranke.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – ogled kraja kaznivega dejanja – pooblastila policije – pooblastila preiskovalnega sodnika – odreditev izvedenskega dela – strokovni pregled – vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc – izjava osumljenca dežurnemu zdravniku – pouk o privilegiju zoper samoobtožbo – prepozen predlog za izločitev dokazov – prekoračitev obtožbe – nerešen predmet obtožbe – sprememba obtožbe na glavni obravnavi – dvom o nepristranskosti sodnika porotnika – dokazno breme obrambe – kršitev pravic obrambe – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – oblike krivde – naklep do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja – malomarnost do hujše posledice – smrt oškodovanca – izključitev kazenskega pregona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – odločba o prekršku – vožnja pod vplivom alkohola – povzročitev neposredne nevarnosti za življenje druge osebe – predrzna in brezobzirna vožnja – vožnja po nasprotnem voznem pasu – neprilagojena hitrost v nepreglednem ovinku – prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti za več kot 30 km/h – prištevnost – pritožba v škodo obtoženca – izvedenstvo psihiatrične stroke – bistveno zmanjšana prištevnost – nesposobnost za varno vožnjo – izvedenstvo prometne stroke – povzročitev nevarne prometne situacije – izračun trčne hitrosti – izvedena priča – prispevek oškodovanca k prometni nesreči – oškodovančeva kršitev c
V okviru ogleda kot nujnega preiskovalnega dejanja sme policist zakonito odrediti strokovni pregled osumljenca zaradi suma vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi na podlagi določb 148. in 164. člena ZKP ter 107. člena ZPrCP. Dežurni zdravnik, ki pregled opravi, osumljenca ne poučuje o pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP, saj pri zdravniškem pregledu ne gre za izjave, ki bi jih osumljenec dal policiji.
Znaki prekrška po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, tj. da je obtoženec vozil motorno vozilo pod vplivom alkohola, ne zajamejo celostne kriminalne količine očitanega mu kaznivega dejanja. Vožnja pod vplivom alkohola (z več kot 1,10 g alkohola na kg krvi) je le eden od alternativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.
ZPrCP v 1. točki prvega odstavka 46. člena določa, da je najvišja dovoljena hitrost vozila na cestah v naselju 50 km/h. Gre za jasno zakonsko določilo. Preseganje omenjene hitrosti za več kot 30 km/h pomeni izpolnitev zakonskega znaka po 2. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Irelevantno je, ali je del ceste, kjer je prišlo do nesreče, opremljen s prometnim znakom, ki opozarja na bližajoč se levi ovinek.
Čeravno bi bilo ugotovljeno (pa ni bilo), da je oškodovanec kot udeleženec prometne nesreče kršil cestnoprometne predpise, bi to zgolj pomenilo, da je tudi njegovo ravnanje vodilo do prepovedane posledice, in ne, da je vzročno verigo, ki je stekla zaradi protipravnega ravnanja obtoženca, preusmeril ter jo na ta način izničil.
Obtoženec je do kršitev pravil cestnega prometa in (možnosti) ogrožanja življenja drugega udeleženca v prometu ravnal naklepno. Zavestno se je odločil, da bo povzročil neposredno, konkretno in realno nevarnost, povzročitev take nevarnosti pa je tudi hotel. V odnosu do smrti oškodovanca je ravnal v zavestni malomarnosti. Lahkomiselno je menil, da ne bo naletel na voznika, ki bi mu pripeljal nasproti, ali da se bo morebitnemu nasproti vozečemu vozniku uspel še pravočasno izogniti.
Zgolj iz enega dogodka, pa čeprav s tragičnimi posledicami, ni dopustno sklepati oziroma utemeljevati nevarnosti obtoženca za javni promet. V dejanskih okoliščinah, ko ni bila ugotovljena obtoženčeva nevarnost v smislu 72. člena KZ-1, ni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZPIZ-2 člen 109, 109/2.
starostna pokojnina - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - preračun pokojnine
Tožniku je bila zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini. Zahtevek za preračun starostne pokojnine po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je bil pravnomočno zavrnjen, ker tožnik na dan uveljavitve Sporazuma ni izpolnil pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato se pokojnina za slovensko zavarovalno dobo že izplačuje in ostane obveznost Bosne in Hercegovine. Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine je zato neutemeljen.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015596
ZPP člen 6, 108, 108/1, 108/4.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - zavrženje vloge
Tožnik je vložil vlogo v tujem jeziku, zato mu je sodišče naložilo, da jo v postavljenem roku prevede v slovenski jezik. Dopolnitev vloge (oziroma njen prevod) je bila vložena po izreku roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zavrglo prepozno dopolnitev vloge, za kar v ZPP ni podlage, o sami vlogi pa sploh ni odločilo. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep ter mu zadevo vrnilo v novo postopanje.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - zamuda roka
V 119. členu ZUTD je rok 30 dni za prijavo pri zavodu in uveljavitev pravice do denarnega nadomestila določen kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v polnem trajanju. Posebej in izrecno pa je določeno, da se lahko denarno nadomestilo uveljavlja po tem roku. Če se uveljavlja nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja, do dneva vložitve zahteve. Čeprav je tožnik vlogo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, kakor tudi vlogo za priznanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vložil po preteku 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja, ni izgubil pravice do nadomestila, temveč se mu skrajša dolžina njegovega prejemanja. Zato je bila njegova zahteva za priznanje te pravice nezakonito zavržena kot prepozna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Tožnik v določenem obdobju ni prihajal na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti, pri tem pa je svojo prisotnost na delu lažno prikazoval z zlorabo svoje kartice za registracijo delovnega časa preko druge delavke. Tožnik je s svojimi ravnanji naklepoma ali vsaj huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.