KZ člen 111, 111/1, 112, 220, 244. ZKP člen 105, 105/3.
subsidiarnost kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – zloraba zaupanja – zastaranje kazenskega pregona – premoženjskopravni zahtevek – napotitev oškodovanca na pravdo
Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).
Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.
ZSSloV člen 53. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - slovenska vojska
Ker tožena stranka tožniku kot pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini ni zagotavljala 24 urnega tedenskega počitka, je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zaradi neizrabljenega tedenskega počitka.
Sporazum z dne 3. 1. 2003 o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni pomenil prekinitve kontinuitete delovne dobe tožnika, dosežene pri toženi stranki. Iz sporazuma, ki ga je podpisal direktor tožene stranke, izhaja, da sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi za delavca ne bo imela nobenih posledic, ker bo delavec hkrati prejel v podpis novo pogodbo o zaposlitvi od istega delodajalca. Dejansko je tožnik dne 3. 1. 2003 podpisal s toženo stranko novo individualno pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Glede na navedeno sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2003 ne pomeni prekinitve kontinuitete delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi višine odpravnine, ki pripada tožniku na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi , ki jo je podal kot delavec. .
tožba - roka za tožbo - zamuda roka - zavrženje tožbe
Ker je tožnica tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 63, 143, 144. ZPIZ-2 člen 66, 390, 390/2, 403.
telesna okvara - invalidnina - poškodba pri delu - pot na delo
Tožnica je leta 2011 utrpela poškodbo na redni poti od stanovanja na delovno mesto. Odločilen je predpis, ki je veljal v času, ko je prišlo do poškodbe na poti na delo, torej ZPIZ-1. To pa pomeni, da ZPIZ-2 za razmerja, ki so nastala že v času veljavnosti ZPIZ-1, ni mogoče uporabiti. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne določa veljavnosti za nazaj, torej da bi bilo potrebno poškodbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je nastala pri delu pred uveljavitvijo ZPIZ-2, od uveljavitev ZPIZ-2 dalje, torej od 1. 1. 2013 šteti za poškodbo izven dela. Ker je pri tožnici podana 40 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine utemeljen.
ZPP člen 185, 186, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR-1 člen 118, 118/1, 202.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe
V obravnavanem individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja je potrebno upoštevati specialno določbo četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1. Ker gre za primer privilegirane spremembe tožbe (186. člena ZPP), tožena stranka spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dovoliti. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri obrazložitvi odločitve, da spremembe tožbe ne bo dovolilo, so tudi materialnopravno zmotni. Sprememba tožbe na način, da tožnika sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila uveljavljata kot podredni tožbeni zahtevek, vrnitev nazaj na delo, ki ga prej nista zahtevala, pa kot primarni tožbeni zahtevek, ne bi bila v škodo tožene stranke (359. člen ZPP).
Ni mogoče šteti, da se je z odpravo invalidnosti (in z dejstvom, da tožnica od 1. 6. 2011 nima več pravic iz invalidskega zavarovanja) samodejno ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas (v času invalidnosti je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas), ne da bi stranki sklenili novo pogodbo o zaposlitvi. Z izdajo odločbe in odpravo invalidnosti pri tožnici ni mogla “oživeti“ prejšnja pogodba o zaposlitvi - nastala pa je podlaga oziroma možnost za (ponovno) sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas. Ker pa stranki nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas nista sklenili, tožnica za čas po prenehanju invalidnosti neutemeljeno zahteva plačilo razlike v plači, kot da bi se ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006543
KZ-UPB1 člen 27, 261, 261/3, 261/4. KZ člen 111, 112, 112/6. ZKP člen 354, 354/2.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – pomoč – pridobitev protipravne premoženjske koristi – zastaranje kazenskega pregona – absolutno zastaranje – pravna opredelitev kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja v obtožnici se obtoženemu B. P. očita, da je M. R. pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 51.127,20 EUR in mu je šlo za to, da mu pridobi tako korist, obtoženemu G. B. pa, da je obtoženemu B. P. pri tem naklepoma pomagal. Za kvalificirano obliko kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja uradnih pravic po zakonu, ki je veljal v času, ko naj bi obtoženca izvršila kaznivo dejanje, je storilec kriv le, če je protipravno premoženjsko korist pridobil sebi, ne pa drugemu. Zgoraj povzeta določba četrtega odstavka 261. člena KZ je jasna in nedvoumna, zato je ni potrebno posebej razlagati z uporabo različnih razlagalnih metod, o čemer je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 119/200 z dne 11.9.2003 ter tudi Višje sodišče v Kopru, med drugim v zadevi opr. št. II Kp 18896/2011 z dne 5.2.2015. Razloga, da bi se odstopilo od navedenega stališča ni, saj o povsem jasni jezikovni razlagi ter upoštevaje načelo zakonitosti navedene določbe četrtega odstavka 261. člena KZ ni mogoče razlagati v obtoženčevo škodo.
ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. ZDR-1 člen 108, 131. OZ člen 188.
zamudna sodba - plačilo odpravnine - regres za letni dopust
Tožnica je zahtevala plačilo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter plačilo regresa za letni dopust za leto 2013. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je iz tožbenih navedb ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala ter da je tožnica že v tožbi in tožbenem zahtevku upoštevala delno plačilo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 10. ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 277, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajevna pristojnost
V 10. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da se v delovnih sporih stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti, zato ni relevantno, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili o krajevni pristojnosti Delovnega sodišča v Mariboru. Prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa posebno krajevno pristojnost, kadar je tožeča stranka delavec. Ta pravica izbire je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pri sodišču posebne pristojnosti.
ZPP v 22. členu določa, da se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Sodišče pa se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe (člen 22/2 ZPP). ZDSS-1 v 2. odstavku 8. člena določa izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v individualnih delovnih sporih, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. Na izključno krajevno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe. Glede na to, da v sporni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost in tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti, saj sploh ni odgovorila na tožbo, se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, ampak je v obravnavani zadevi utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – predpostavke – dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika – plačilo terjatve – trditveno in dokazno breme – neupravičena pridobitev – odsotnost pravnega temelja.
Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem, ali so bila plačila glavnemu izvajalcu že izvedena, je na stranki tožene stranke. S stališča podizvajalca gre za dokazovanje negativnih dejstev, ki so izven njegove sfere, kar pomeni, da je dokazno breme na nasprotni strani, torej na strani naročnika.
Bistvena predpostavka neupravičene obogatitve je odsotnost kakršnegakoli pravnega temelja za prehod premoženja. Med pravdnima strankama sicer res ni obstajala nobena neposredna pogodba, kljub temu pa je tožeča stranka dela, za katere terja plačilo neposredno od tožene stranke, opravljala na pogodbeni podlagi, to je na podlagi pogodb z glavnima izvajalcema. Zatrjevana obogatitev tožene stranke ter prikrajšanje tožeče stranke torej izhajata iz tristranskega pogodbenega okvira glavnih gradbenih in podizvajalskih pogodb. Zato o odsotnosti pravnega temelja v takem primeru ni mogoče govoriti.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082216
URS člen 22. ZPreZP-1 člen 3, 6, 6/1. ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 157, 157/7, 168. URS člen 125. ZDDV-1 člen 3, 33, 33/6, 40, 81. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 7. ZPP člen 214.
gospodarski subjekt – stroški odkrivanja kršiteljev – stroški terenskega preverjanja – stroški kolektivne organizacije – vezanost sodišča na ustavo in zakon – višina primernega nadomestila – skupni sporazum o višini nadomestila – pravna narava skupnega sporazuma – obračun DDV – obdavčljivi dogodek – stopnja DDV – enako varstvo pravic
Stroški odkrivanja kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic so vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Terenskih kontrol torej tožnik ni izvajal zato, ker je toženec javno priobčeval fonograme, pač pa zato, ker je to njegova zakonska obveznost. Nadzor bi moral opravljati, četudi bi bilo kršilcev zelo malo ali pa nobenega.
Ker ima tožnik pooblastilo, da nadomestila za uporabo fonogramov izterjuje v svojem imenu (vendar za račun proizvajalcev fonogramov), je dolžan obračunati in plačati tudi DDV.
Ker je obveznost obračuna davka vezana na obdavčljivi dogodek, ni bistveno, ali je bila v zvezi s storitvijo – predvajanjem fonograma – sklenjena pogodba ali ne. Ker je tožnik dolžan plačati davek na dodano vrednost, ga je upravičen zaračunati tožencu.
ZZZDR člen 123, 123/1. KZ-1 člen 194. ZFPPIPP člen 389, 389/3, 389/3-2.
izterjava stalnih prejemkov – stečajna masa – izvzetje iz stečajne mase – preživnina mladoletnih otrok
Do zneska, namenjenega za preživljanje dolžnikovih otrok, torej dolžnik ni upravičen. Če pa se polnoletni otrok odpove preživnini, znesek, ki ga predstavlja ta preživnina, spada v stečajno maso. To na načelnem nivoju pomeni, da se za znesek preživnine, kateremu se polnoletni upravičenec odpove, poveča masa, iz katere participirajo upniki dolžnika v stečaju, ne pa dolžnik sam.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – poziv na dopolnitev predloga – ugovor zoper sklep procesnega vodstva – zavrženje ugovora
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča in ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
postopek odpusta obveznosti – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – dajanje osebnih jamstev za obveznosti lastnih podjetij
Če je dolžnik dajal osebna jamstva za obveznosti, ki so jih prevzemala njegova podjetja, je s tem prostovoljno posegel v načelo omejene odgovornosti družbenikov v kapitalskih družbah za obveznosti družbe. Pritožnik je na ta način dajal osebno jamstvo za uspeh svojih podjetij. Takšno ravnanje je razumno ob predpostavki pričakovane koristi družbenika v smislu povečanja vrednosti svoje naložbe v podjetjih na podlagi zagotovljenega posojila, za vrnitev katerega je dolžnik dal osebno jamstvo. Pritožnikovo zatrjevanje, da v posledici prevzetih jamstev (ki so bila pogoj za pridobitev posojila), ni prejel nobenih koristi, je zato materialnopravno zmotno.
pritožba – pravočasnost pritožbe – sklep o ugovoru – izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožba poslana nepristojnemu sodišču – pravni pouk – nevednost vložnika – očitna pomota vložnika
Pritožba kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je izročena v roku pristojnemu sodišču in ne kateremukoli sodišču. Ker je bila pritožba tudi napačno naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru in ne le napačno poslana temu kot nepristojnemu sodišču, ne gre za očitno pomoto. Prvostopno sodišče je upnika s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu pravilno poučilo, da je treba pritožbo vložiti pri sodišču, ki je izpodbijani sklep izdalo, zato vložitve pritožbe nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084677
ZM člen 16, 32. OZ člen 50, 419, 420. ZPP člen 328.
menica – menično poroštvo – aval – cesija – odstop terjatve s pogodbo – obvestitev dolžnika – večkratni odstop – pisna izdelava sodbe – zamenjava pravdnih strank – očitna pisna pomota – popravni sklep – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082207
SPZ člen 67, 67/4, 117. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 114, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – upravljanje s stvarjo – posel, nujen za redno vzdrževanje stvari – nujnost vzdrževalnih del – upravljanje skupnih delov nepremičnine – predlog za nadomestitev soglasja – pravni interes – izvedena dela – poslovodstvo brez naročila – stroški nepravdnega postopka – načelo krivde
Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča.
V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.