Absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti.
varnostni pas – soprispevek – mladoletna otroka – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana nepremoženjska škoda – odškodnina za telesne bolečine – krvaveče dlesni – zatečena zgornja ustnica
Mladoletna otroka, ki sta sedela skupaj z mamo na zadnjih sedežih, nista bila pripeta z varnostnim pasom. Sodišče prve stopnje je njun soprispevek ocenilo na 25 %. Pritožnika menita, da je taka odločitev nepravilna, ker sama (ob dogodku sta bila stara 2 in 4 leta), varnostnega pasu nista mogla namestiti, zaradi ravnanja njunih staršev pa jima ni mogoče naprtiti soprispevka. Očitek ni utemeljen, saj, poenostavljeno povedano, zavarovanki tožene stranke ni mogoče naprtiti odgovornosti za tisti obseg škode, ki ni v vzročni zvezi z njenim ravnanjem.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – zakonski znaki kaznivega dejanja – direktni naklep – objektivna nezmožnost izplačevanja – prenos dejavnosti
Neplačilo obveznosti oškodovankama iz delovnopravnega razmerja ni bilo v zavestnem hotenju obdolženega, da jima tega ne poravna, ampak je bilo posledica objektivne nezmožnosti, zato v njegovem ravnanju ni dokazan naklep, ki je konstitutivni znak očitanega kaznivega dejanja.
ZGD-1 člen 263, 265, 265/1, 283, 286, 286/2. ZPP člen 206, 206/1.
predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti organom vodenja – sklep skupščine – preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo tekom postopka – prekinitev postopka – zastopanje – namen določitve posebnega zastopnika – upravičene osebe za zastopanje delniške družbe
V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljaje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2/2.
sodni cenilec – sodni izvedenec – kaznovanje izvedenca – izdelava izvida in mnenja – zamuda z izdelavo izvedenskega mnenja
Zato, ker se na okoliščine, ki jih navaja šele v pritožbi, izvedenec ne more več uspešno sklicevati, je neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.