predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna nerazdelno plačati, je zelo visoka, mesečni dohodki prve tožnice pa ne dosegajo, drugega tožnika pa le nekoliko presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Znesek prihrankov drugega tožnika sicer presega višino taksne obveznosti, a je glede na nizke mesečne prihodke in nemožnost takojšnje vnovčitve ostalega premoženja utemeljen predlog, da se obveznost razdeli v več obrokov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084169
ZOdvT člen 4, 4/3, 11. ZOdvT tarifna številka 1111, 2100, 3100, 3102. OZ člen 766. ZPP člen 184, 185, 185/1.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – ugovor zoper plačilni nalog – uporaba pravil pravdnega postopka – meje tožbenega zahtevka – plačilo odvetniških storitev – specifikacija, izstavitev in plačilo računa – mandatna pogodba – dogovor o višini nagrad – nagrada za sporazum – nastanek nagrade – nagrada za narok – nagrada za postopek
Novejša sodna praksa dopušča spremembo tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadaljevanju postopka v pravdi.
Okoliščina, da tožnica ni izdala računov za vse opravljene storitve oziroma da izstavljenih računov ni specificirala tako, kot ji to nalaga 11. člen ZOdvT, ne pomeni, da v tem pravdnem postopku ne more utemeljeno zahtevati njihovega plačila oziroma da sodišče ne more presojati utemeljenosti njenega zahtevka za plačilo teh storitev.
sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - prihod na narok - pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo že s prejšnjim sklepom, zoper katerega dolžnik ni vložil pritožbe, in vsi pritožbeni razlogi, ki jih navaja v pritožbi zoper sklep o končanju stečajnega postopka, so zaradi tega pravno nepomembni.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084681
SPZ člen 9, 40, 60, 64, 64/2. ZKP člen 220.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – dobra vera – domneva dobre vere – odplačnost posla – registracija dejavnosti prodajalca – standardna klasifikacija dejavnosti – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – zaseg predmetov
Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.
Dajatveni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice se medsebojno izključujeta; gre bodisi za izvedeno bodisi za izvorno pridobitev lastninske pravice. V danem primeru je tožnik s svojimi trditvami narekoval presojo sodišča o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni (izvedeni) način, ki je temeljil na sporni izjavi, zato sodišče pravilno ni ugodilo ugotovitvenemu zahtevku.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – objektivna žaljivost – izražanje v obrazložitvah sodnih odločb – vrednostna ocena – dokazovanje – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Upoštevaje dejstvo, da predpostavka protipravnosti (objektivne žaljivosti) v zvezi s spornim zapisom ni podana (izkazana), je za odločitev o tožbenem zahtevku okoliščina, ali so in kako mediji o njem (torej o zapisu) poročali, nerelevantna, očitki o opustitvi potrebnega materialno-procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje glede predložitve medijskih prispevkov v fizični obliki pa posledično neutemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072515
OZ člen 619. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi – podjemna pogodba – končni obračun izvedenih del – soizvajalci
Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja.
Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki).
Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
Za verjetnost terjatve bi morala tožeča stranka z verjetnostjo izkazati utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz družbe A. A. d d. o. o. - kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala z verjetnostjo izkazati, da tožena stranka s svojim ravnanjem družbi A. A. d. o. o. povzroča škodo ali da za to obstoji kakšen drug utemeljen razlog.
Določba 41. člena ZGD-1 ni kogentna. Že iz nje same je namreč razvidno, da lahko akt o ustanovitvi družbe prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopuščeno delovati v konkurenčni družbi.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082177
ZPP člen 274, 333, 333/1. OZ člen 33, 33/5.
dedni dogovor – ničnost dednega dogovora – pravni interes za tožbo – razdružitev solastnega premoženja – predpogodba – rok za sklenitev glavne pogodbe – pritožba – dodatna predložitev dokumentacije v pritožbi – prekluzivni rok za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.
predhodno vprašanje – aktivna legitimacija – sprememba tožnika – naknadno sosporništvo – materialno sosporništvo – formalno sosporništvo – vstop v pravdo – grajanje procesnih kršitev – pogodba o odstopu – procesna legitimacija – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za narok – število opravljenih narokov
Sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom.
OZ člen 193. ZD člen 142, 142/1, 142/3. ZPP člen 78, 78/1, 140, 140/1, 142, 142/3, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – dvom o procesni sposobnosti toženke – nujno sosporništvo – ugovor zastaranja – sklepčnost tožbe – zamudne obresti – obseg vrnitve – odpravljiva nesklepčnost
Ker pritožbene navedbe o nerazsodnosti prve toženke zaradi dementnosti vzbujajo dvom o tem, ali ji je bila tožba pravilno vročena, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je vročilnico o prejemu tožbe in poziva za odgovor nanj podpisala drugotoženkina snaha, pritožnica pa ne zatrjuje, da ne bi bila članica istega gospodinjstva, očitek o napačni vročitvi ni utemeljen.
Ker obveznost tožencev izvira iz dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove, toženci niso nujni sosporniki.
Ker je ugovor zastaranja povezan z dejstvi, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana, v pritožbi ni upošteven.