Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s plačilom dogovorjene obveznosti v izvensodni poravnavi in zato stranski intervenient, ki se je pravde udeleževal na strani tožene stranke, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih – seštevek dohodkov v davčnem letu
Iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranke v izjavo med drugim navedejo tudi podatke o vseh dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se navedejo podatki za fizično osebo, ki so podvrženi obdavčitvi in so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka mora torej pri izpolnjevanju izjave o premoženjskem stanju navesti seštevek njenih dohodkov v davčnem letu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 41/4, 50, 50/3.
stroški in nagrada sodnega izvedenca - potni stroški izvedenca - javni prevoz - prevoz z vlakom - nagrada za čas potovanja na ogled - izbira najoptimalnejše poti z javnim prevozom
Če so bili sodnemu izvedencu priznani potni stroški za javni prevoz (z vlakom), mu je treba po oceni sodišča druge stopnje priznati tudi nagrado za dejansko porabljen čas potovanja z javnim prevozom.
Da je izrabil najoptimalnejšo (najhitrejšo in najcenejšo) pot z javnim prevozom, je sodni izvedenec izkazal s primerjavo, da bi vožnja z avtobusom trajala dobro uro več in bi bila za nekaj več kot 10,00 EUR dražja.
Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu, saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – DAVKI – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0075857
ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih predlagatelja – dohodki na letni ravni – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilna dejstva
Stranka, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, v izjavo vpiše podatke o dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se vnašajo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka je dolžna navesti podatke o plači, nadomestilu in drugih prejemkih iz delovnega razmerja na letni ravni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, lahko sodišče naredi le, če premoženjsko stanje stranke preveri na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1. Zgolj dvom za tak sklep ne zadošča.
Zgolj ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju ne zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev.
sodba na podlagi pripoznave – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v pravdi – pripoznava tožbenega zahtevka – odgovor na tožbo – povrnitev stroškov odgovora na tožbo
Nepravično bi bilo, če bi morala stranka, ki je izgubila pravdo, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je ta povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem. Tožeča stranka je namreč tista, ki je dokazno gradivo začela zbirati prepozno in bi originalno oporoko ob zadostni skrbnosti lahko sodišču predložila že na zapuščinski obravnavi.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 38, 38/1, 38/5. ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-2, 109, 109/3, 111.
vdovska pokojnina - odmera - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo - nova odmera pokojnine
Pokojnemu tožničinemu možu je bila pokojnina po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo na podlagi dobe, prebite v Sloveniji, že odmerjena. Do te pokojnine je bil upravičen tudi na dan smrti, vendar se mu zaradi varstva pridobljenih pravic tako odmerjena pokojnina ni izplačevala. Izplačevala se mu je prvotno priznana pokojnina, odmerjena od skupne slovenske in srbske dobe. Do izplačevanja te pokojnine je bil upravičen le pokojni. Zato je bila tožnici vdovska pokojnina pravilno odmerjena od pokojnine, ki je bila pokojnemu možu odmerjena na podlagi slovenske dobe po Sporazumu, in je tožbeni zahtevek na odmero vdovske pokojnine od višjem znesku, to je od pokojnine, ki se je pokojnemu možu izplačevala, neutemeljen.
obnova postopka - zavrženje predloga - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - novi dokazi
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka tožene stranke nedovoljen na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, ker so nova dejstva, na katere se sklicuje tožena stranka (da je tožnica dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec v Službi A.), obstajala že pred pravnomočnostjo delne sodbe in bi jih torej tožena stranka lahko uveljavljala, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko bila na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 10. 11. 2014 izdalo delno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in odločilo o povračilu stroškov predsodnega postopka. Tožena stranka se torej sklicuje na novo dejstvo, ki je nastopilo po koncu postopka na prvi stopnji in po roku za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, se ni opredelilo, ali predstavlja zatrjevano novo dejstvo tudi obnovitveni razlog in ni opravilo vsebinskega preizkusa, ali bi zatrjevano novo dejstvo lahko privedlo do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bilo to dejstvo znano že v prvotnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
zavarovalna pogodba - odškodnina - zavarovalnina - riziko škode pred izlivom vode
Tožeča stranka ni imela zavarovanega rizika škode (pred izlivom vode), ki bi ji nastala na zalogah elektro materiala v pisarni, temveč je imela sklenjeno (dodatno) zavarovanje pred izlivom vode zgolj na zalogah v skladišču. Že zaradi tega je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine (zavarovalnine) utemeljeno zavrnilo. V tej zvezi namreč ni mogoče pritrditi pritožbeni kritiki, da je v konkretni zadevi pravno pomembno, da je tožeča stranka zaloge elektro materiala skladiščila tudi v pisarni.
Gradbena izgotovitev in ureditev poslovnega prostora do mere, ki omogoča uporabo za pogodbeno dogovorjen namen, bremeni najemodajalca. V predmetni zadevi se je tožeča stranka povsem jasno in nesporno zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase. Da bi si ob takem izhodišču za primer predčasnega prenehanja najemnega razmerja zagotovila pravico zahtevati vračilo neamortizirane vrednosti takih investicij, bi se tožeča stranka s toženo stranko morala o tem izrecno dogovoriti.
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep o premestitvi neobrazložen, ker ne zajema razlogov, zakaj bi premestitev pomenila učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Premestitve res ni mogoče pojasniti le s prepisom zakonskega razloga, ampak mora biti razlog tudi obrazložen, kar pa ne pomeni zahteve po dolgi in natančni obrazložitvi, temveč po obrazložitvi v skladu z zakonskimi zahtevami. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izpodbijani sklep o premestitvi kljub skopi obrazložitvi ni neobrazložen in omogoča tožniku učinkovito sodno varstvo. Ker se dolga in natančna obrazložitev ne zahteva, sklep o premestitvi ni neobrazložen, ker v njem ni naveden razlog, zakaj bi premestitev pomenila učinkovitejše in smotrnejše delo organa.
Odločitev tožene stranke o tem, na kakšen način bo z namenom kar najbolj učinkovitega dela organa po posameznih enotah (policijskih postajah) razporedila razpoložljive kadrovske kapacitete, predstavlja organizacijsko odločitev, ta pa je v skladu z ustaljenim stališčem pritožbenega in revizijskega sodišča
v izključni pristojnosti delodajalca. Tožena stranka ima pravico, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja na eni od postaj na to postajo premesti policista, ki je delo do tedaj opravljal na drugi postaji oziroma v drugi organizacijski enoti. Med navedene organizacijske odločitve spada tudi odločitev za ustanovitev delovne skupine za izravnalne ukrepe in hkratna premestitev tožnika. Ali je bila ta kljub ustanovitvi te delovne skupine potrebna in smotrna, sodišče ne more presojati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obstajal dejanski in realen razlog za tožnikovo premestitev in da tožnik ni uspel izkazati, da bi bil razlog premestitve zgolj navidezen in posledica osebnih razhajanj z nadrejenim. Zato je utemeljeno zaključilo, da je izpodbijani sklep o premestitvi tožnika zakonit.
Dejstvo, da se je tožnik razdolžil, da na delo ni več prišel, da je tajnici izjavil, da ne želi več delati, še ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožniku zagovor omogočila. Tožnik namreč toženi stranki ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da naj bi ga tajnica k temu pozvala, zato razlogi, zakaj brez obvestila toženi stranki ni prihajal na delo, niso bili znani, prav tako pa ni bilo znano dejstvo, da bi toženo stranko o razlogih neprihajanja na delo mogel obvestiti. To pa bi morala tožena stranka razčistiti pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s tem, da bi tožnika seznanila z očitanimi kršitvami in ga pozvala na zagovor.
razlike v plači - obveznost plačila - izvedba dokaza - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je dogovor med tedanjim družbenikom tožene stranke in tožnikom o višini plače za toženo stranko zavezujoč. Zato je tožena stranka dolžna tožniku obračunati in izplačati plačo skladno z ustnim dogovorom o plačilu po urni postavki, ne glede na to, da je v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi določen drugačen znesek plače. Tak dogovor ni nezakonit in v kolikor delavec dokaže, da mu ni bila izplačana plača v skladu z zatrjevanim ustnim dogovorom, je upravičen do plačila razlik v plači med dejansko izplačanimi zneski in pripadajočo plačo, izračunano skladno s takim dogovorom. Dejansko stanje v zvezi z vsebino ustnega dogovora o višini tožnikove plače pa je bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko ni izvedlo dokaza s pridobitvijo prevoda elektronskega sporočila. Obe stranki tega postopka sta elektronsko sporočilo predlagali kot dokaz, prav tako sta se strinjali, da bo sodni tolmač to sporočilo prevedel v slovenski jezik na naroku za glavno obravnavo. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ni razvidno, zakaj do tega ni prišlo. Ker ni prišlo do umika tega dokaznega predloga, bi sodišče prve stopnje ta dokaz moralo izvesti. Glede na trditev tožene stranke, da je obstajal ustni dogovor o plačilu po urni postavki v bruto znesku, ni mogoče zgolj iz dejstva, da je v sporočilu naveden znesek, sklepati, da gre za neto znesek. Odločilen je namreč kontekst, v katerem se ta številka nahaja. Šele iz prevedene listine bo sodišče prve stopnje lahko v povezavi z drugimi dokazi ugotovilo, ali je veljal med strankama tega postopka dogovor o urni postavki v bruto ali neto znesku, kar je za ugotovitev višine prikrajšanja tožnika bistveno. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovitev o dogovorjeni neto urni postavki zmotno oprlo na stališče, da je splošno znano, da se delavci in delodajalci pogovarjajo o neto zneskih. Odločilno namreč je, kaj sta se dogovorila tožnik in tožena stranka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPIZ-2 člen 394. ZPIZ-1 člen 26, 41, 41/2, 55, 193, 193/1.
starostna pokojnina - ponovna odmera - služenje vojaškega roka - dodana doba
Tožena stranka je obdobje služenja vojaškega roka upoštevala pri izračunu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za dodatno dobo, ki pa na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva. V zvezi z upoštevanjem nadomestil za čas začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) ni bistven znesek nadomestila, ki ga je prejemal tožnik, temveč je odločilna osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, ki jih je tožena stranka pravilno upoštevala pri odmeri starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se starostna pokojnina odmerila v višjem znesku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – seznanitev s postopkom
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk po uradni dolžnosti, pred izdajo takšnega sklepa pa običajno storilca ne zasliši niti mu ne da kako drugače vedeti, da bo takšen sklep izdan. Zato tudi v primeru, da storilec ni ravnal glede prijave stalnega prebivališča in s tem v zvezi naslova za vročanje tako kot mu nalaga prvi odstavek 6. člena ZPPREB (in je bila zaradi tega vročitev opravljena na naslovu, kjer storilec ne prebiva), teža posledic pretehta nad zasledovanim ciljem – hitrostjo oziroma učinkovitostjo postopka.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vsebine očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev izvedbe kontrole sumljivih transakcij ter kršitev določb Navodila za delo), niti ga ni povzelo, prav tako se ni opredelilo do pooblastil, pristojnosti in pravic inšpektorjev notranje kontrole (delo, ki ga je opravljal tožnik) in ni upoštevalo internega akta v zvezi s časom in načinom kontrole. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo posledično zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem očitanih kršitev, ki se očitajo tožniku.
OZ člen 358, 358/1, 358/1-1. ZOR člen 381, 381/1, 381/1-1. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/2, 131. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 56. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49.
V času trajanja zakonske zveze zastaranje tožničinih terjatev iz delovnega razmerja ni teklo. Glede na to, da je zastaranje začelo teči šele ob razvezi zakonske zveze 3. 4. 2012, tožničina terjatev ob vložitvi tožbe 25. 7. 2012 še ni zastarala. Po 1. točki 358. člena Obligacijskega zakonika kot tudi po 1. točki 381. člena Zakona o obligacijskih razmerjih zastaranje med zakoncema ne teče. Ta določba je relevantna za vse terjatve med tožnico in tožencem, tako za terjatve, ki se nanašajo na zakonsko zvezo in družinska razmerja, kot tudi za terjatve iz delovnega razmerja. Če bi se takšna določba o zadržanju zastaranja nahajala v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi lahko veljala le za terjatve s področja tega zakona. Ker pa se nahaja v splošnem obligacijskem predpisu, je to odločilna podlaga za zaključek, da obravnavane terjatve iz delovnega razmerja, za katere sicer velja 5 letni splošni zastaralni rok, ob vložitvi tožbe niso bile zastarane.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 84, 84/1, 114, 114/1, 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedb zakonitega zastopnika tožene stranke in A.A. v zvezi s tem, kdo je odločal, koga bo potrebno odpustiti, čeprav je tožnica zatrjevala, da je bil razlog, da je prav ona dobila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v njenem zdravstvenem stanju oziroma dalj časa trajajočem bolniškem staležu. Niti iz obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ni mogoče razbrati, zakaj je prenehala potreba prav po delu tožnice. Ker izpodbijana sodba nima razlogov glede utemeljenosti teh tožničinih zatrjevanj (pri čemer je dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1, če pa delavec v primeru spora o prenehanju pogodbe o zaposlitvi navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR, pa je dokazno breme, da delodajalec ni kršil načela enakega obravnavanja, na njem - šesti odstavek 6. člena ZDR-1), ta dejstva pa bi lahko odločilno vplivalo na presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.