ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 302, 302/1. ZIZ. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi – izvršitelj – rubež - vročitev zapisnika o rubežu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomočnik izvršitelja je uradna oseba, ki opravlja določena uradna dejanja na podlagi pooblastil, ki mu jih daje zakon in drug predpis, vročitev zapisnika o rubežu pa je uradno dejanje, ki ga je izvršitelj dolžan opraviti v okviru svojih pravic. Izrek torej vsebuje vse elemente kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017000
ZPP člen 380, 380/2. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 132, 132/1-1, 132/1-2, 132/1-3, 132/1-4, 142, 142/5, 148, 243. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - zaznamba sklepa o izvršbi - dovoljenost izbrisne tožbe zoper zaznambo izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost sklepa o izvršbi - materialnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - formalnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - dovoljenost zaznambe izvršbe - zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - pravica do vložitve izpodbojne tožbe
Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena.
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna.
Če tožnika nista bila udeleženca zemljiškoknjižnega postopka (od 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1), niti jima udeležba na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1 ne bi bila dovoljena, ali pa bi jima bila dovoljena, vendar udeležbe nista prijavila, ker za sporni zemljiškoknjižni postopek nista vedela, jima je treba dovoliti izbrisno tožbo, čeprav je očitek o vpisu zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, formalnopravni razlog neveljavnosti, saj jima v zemljiškoknjižnem postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave, takšna zaznamba izvršbe pa je tudi materialnopravno neveljavna.
ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/1. ZIZ člen 42, 42/2.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Odločba sodišča, izdana na predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizije proti njej ni mogoče dopustiti.
predlog za dopustitev revizije – izvršilni postopek – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti
Sporazum o krajevni pristojnosti upošteva le, če ga je upnik uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora biti že v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, sicer ne bi imelo podlage za smotrno odločanje in za sprejem odločitve, ki zagotavlja, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - izvršba
Okoliščine, ki jih upnik navaja v predlogu za delegacijo, ne kažejo na povezavo med sodiščem, ki je pristojno za vodenje tega izvršilnega postopka, ali osebami, zaposlenimi na sodišču, in dolžnikom ali obravnavano zadevo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016978
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 380, 443. ZIZ člen 168, 168/5.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - začetek stečajnega postopka - predlagatelj
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?
2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014732
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2. ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 287, 287/1-1, 287/5, 298č, 298č/3. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3. URS člen 35, 49, 49/3, 50, 50/1.
razrešitev izvršitelja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obrazložitev odločbe o razrešitvi izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - moralna nevrednost za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - dolžnost presojati materialno pravo - pravica do zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - uradni podatek - pomembna upravna zadeva - disciplinski postopek - večkratno odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva - poseg v svobodo dela - poseg v pravico do socialne varnosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - strogi test sorazmernosti - skladnost z Ustavo RS - javna služba - uveljavljanje nepravilnosti v izvršilnem postopku - opravljanje drugega pridobitnega dela - vloženo izredno pravno sredstvo - neobrazloženost - prepozna dopolnitev revizije
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
ZPP člen 339, 339/2-14. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. SPZ člen 10.
nedopustnost izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju - dobrovernost upnika – vpis v zemljiško knjigo - nevknjižena nepremičnina - skrbnost upnika - procesna kršitev
Vprašanje dobrovernosti toženke se v konkretnem primeru izkaže za odločilno, pri čemer bi morala biti po prepričanju Vrhovnega sodišča, skrbnost upnika, ki pridobi zastavno pravico na nevknjiženih nepremičninah, večja kot kadar pridobi zastavno pravico na vknjiženih nepremičninah dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016992
ZIP člen 251c.
dopuščena revizija - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - ugotovitev ničnosti pogodbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna ničnost pogodbe, ki je podlaga izvršilnega naslova
Glede na to, da je bila toženčeva terjatev iz sporne posojilno zastavne pogodbe poplačana v izvršilnem postopku, vodenem na podlagi pred sodiščem sklenjenega sporazuma za zavarovanje toženčeve terjatve z zastavno pravico na nepremičnini tožnikov, ki je imel ob njegovi sklenitvi moč sodne poravnave, ugotovitev ničnosti zgolj posojilno zastavne pogodbe za izboljšanje pravnega položaja tožnikov ne zadošča.
ZIZ člen 2, 2/2, 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika – centralni register prebivalstva
Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki bi ga sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva. Ker se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, to pomeni, da je za določitev krajevno pristojnega sodišča ključen podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - izvršba - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje, in eno od strank tega postopka, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZIZ člen 238, 268. SPZ člen 67, 117. ZNP člen 114, 115.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba
S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine – ugovor zoper sklep o izvršbi – prenehanje terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - sporno dejstvo o obstoju terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev je bil zavržen, ker tožeča stranka v predlogu vsebinskim in formalnih pogojem za dopustitev revizije ni zadostila.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 41, 53, 53/1, 53/2, 61, 62/1, 61/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravna varnost - enotna uporaba prava - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - obrazložitev ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage uveljavljane terjatve, dolžnik pa je v ugovoru navedel, da ugovarja celotnemu znesku predlagane izvršbe in da iz njegovih poslovnih listin ni razviden ne znesek, ki ga predlaga upnik, ne zadeva, na podlagi katere je vložil predlog za dovolitev izvršbe. Predlagal je, naj upnik predloži poslovne listine, iz katerih bodo razvidne terjatve in obresti ter zaslišanje svojega direktorja. Tu povzete navedbe dolžnika niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč izjava nevednosti, ki v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora.
spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve – predlog za izdajo predhodne odredbe – postopek po pravnomočnost sklepa o izvršbi
Po obravnavanju dolžnikovega ugovora in po pravnomočnosti sklepa, da bo o zahtevku odločalo določeno pravdno sodišče, je za vodenje in odločanje o zavarovanju s predhodno odredbo pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.
Ne glede na to, da izvršilni naslov, na katerem temelji sklep o izvršbi I 304/02365 ni bil spremenjen ali razveljavljen, je substancialnopravna terjatev toženke iz sodbe Pd 221/02 zaradi poznejše odločitve v zadevi Pd 81/2004 prenehala, saj se odločitvi medsebojno izključujeta in njun hkraten obstoj ni mogoč. Ker je prenehala nedenarna terjatev, je prenehala tudi denarna za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne akcesorno naravo.