• Najdi
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>
  • 581.
    Sklep III R 25/2013
    9.7.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002310
    ZIZ člen 166, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - razdružitev izvršbe – izvršba na nepremičnine
    Za razdružitev izvršbe tako kot za ločitev pravd velja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, kot da bi bile od vsega začetka vložene različne tožbe oziroma predlogi za izvršbo. Nepravilno je zato stališče predložitvenega sodišča, da naj bi se pri vrstnem redu navedbe nepremičnin upošteval predlog za izvršbo kot celota, in ne le tisti njegov del, na katerega se nanaša (obravnavani) izvršilni postopek zaradi izterjave 292.069,54 EUR s pripadki.
  • 582.
    Sklep III R 23/2013
    9.7.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002306
    ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – območje na katerem ležijo nepremičnine
    Ker se v predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 6. 5. 2013 predlaga prodaja dolžnikovih nepremičnin v k.o. ..., ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je za odločitev o tem predlogu upoštevaje določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ in prvega odstavka 166. člena ZIZ pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
  • 583.
    Sklep I R 72/2013
    27.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0016117
    ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 34, 34/3, 35, 35/4.
    spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na nepremičnine
    Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Nepremičnine, na katere je predlagana izvršba ležijo v k.o. Veržej, ki spada v sodno območje Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje in o vseh drugih vprašanjih v izvršbi v zvezi s izvršilnim sredstvom s prodajo nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.
  • 584.
    VSRS sklep I R 75/2013
    20.6.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017504
    ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
    spor o pristojnosti - postopke po ugovoru zoper skpe o izvšbi - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
    Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva, ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
  • 585.
    Sklep II Ips 199/2011
    20.6.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VS0016155
    ZDR člen 4, 31. ZIZ člen 233.
    zahteva za varstvo zakonitosti – izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – pravnomočna sodba – predlog za izvršbo – vrnitev delavca na delo – poziv na delo – vzpostavitev delovnega razmerja – nadomestilo plače - izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo
    Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato po vročitvi pravnomočne sodbe (o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo) oziroma njeni izvršljivosti do vzpostavitve delovnega razmerja za naprej ne pride (že) z delodajalčevim enostranskim pozivom delavca na delo, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
  • 586.
    Sklep III Ips 12/2013
    11.6.2013
    STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002273
    ZFPPIPP člen 34, 34/2-4, 131, 131/1, 121/2-3, 268, 268/4, 289, 289/2, 355, 355/3-7. ZDDV-1 člen 88, 88/7.
    zavarovanje terjatev – zastavna pravica na nepremičnini - stečajni postopek – občasni stroški stečajnega postopka – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – davek na dodano vrednost – zahteva za varstvo zakonitosti
    Določba 7. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP je pravna podlaga za plačilo davka na dodano vrednost kot občasnega stroška stečajnega postopka v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi za plačilo davka na dodano vrednost v zvezi s pravnimi posli, ki jih je stečajni dolžnik opravil med postopkom prisilne poravnave in pred začetkom stečajnega postopka.
  • 587.
    Sodba III Ips 19/2011
    11.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002319
    ZPP člen 181, 181/2, 181/3, 339, 339/1. ZIZ člen 65, 65/3
    nedopustnost izvršbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - izločitvena tožba - dopuščena revizija

    Vrhovno sodišče soglaša z revidentkinim stališčem, da vprašanje o (ne)dopustnosti izvršbe na določen predmet predstavlja vprašanje o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja, ki je ob izpolnjevanju drugih zakonskih predpostavk lahko predmet zahtevka ugotovitvene tožbe. Slednje izhaja tudi iz sklicevanja na tretji odstavek 65. člena ZIZ, ki izrecno predvideva (dopušča) ugotovitveno tožbo s takšnim zahtevkom. Zato lahko tožeča stranka po tretjem odstavku 181. člena ZPP poleg dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka (ZPP govori o „obstoječem zahtevku“) uveljavlja tudi zahtevek, naj se ugotovi, da takšno razmerje (ne) obstaja (vmesni ugotovitveni zahtevek). To pa le, če je vsebina ugotovitvenega zahtevka v razmerju prejudicialnosti do obstoječega zahtevka: če je odločitev o tem odvisna od vprašanja, ali je bila izvršba na ta predmet nedopustna. Prejudicialnost opredeljuje meje pravne koristi za takšen ugotovitveni zahtevek. Možnosti, da se zahtevek, naj se ugotovi, da je bila izvršba na določen predmet nedopustna, še tudi potem, ko je bila izvršba že opravljena, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, obravnava kot dopusten vmesni ugotovitveni zahtevek, torej načelno ni mogoče izključiti.

  • 588.
    Sklep III R 20/2013
    21.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS4002294
    ZIZ člen 15, 77, 256, 256/1. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - predhodna odredba – premičnine
    Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, v katerem je navedeno, kje so stvari, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ).
  • 589.
    Sklep III R 18/2013
    21.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002297
    ZPP člen 67. ZIZ člen 41, 41/7.
    predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – združitev pravd
    Ker sta stranki izkoristili upravičenje iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ in ker ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti (67. člena ZPP), je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
  • 590.
    Sklep III R 21/2013
    21.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002254
    ZIZ člen 15, 34, 34/1, 34/3. ZPP člen 25, 25/2.
    izvršba - začetna kumulacija izvršilnih sredstev – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – spor o pristojnosti – dopolnitev predloga za izvršbo
    Iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da je o naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev mogoče govoriti v primerih, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi poleg izvršbe z že dovoljenimi sredstvi predlaga izvršbo še z drugimi izvršilnimi sredstvi. A contario to pomeni, da gre v primerih, ko upnik že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v morebitnih dopolnitvah predloga za izvršbo predlaga še druga izvršilna sredstva, za začetno kumulacijo sredstev izvršbe. Zato je vse do dovolitve izvršbe vložene upnikove vloge treba obravnavati kot enotni predlog za izvršbo.
  • 591.
    Sodba III Ips 69/2011
    21.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002252
    ZPP člen 108, 184, 436, 436/3. ZIZ člen 23, 62, 62/2
    razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu

    Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.

    Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo.

  • 592.
    Sklep III R 19/2013
    21.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002253
    ZIZ člen 35, 69, 69/1. ZPP člen 25, 25/2.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - nasprotna izvršba
    Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
  • 593.
    Sklep II Ips 45/2012
    16.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016131
    OZ člen 82, 82/1, 82/2, 101, 1050. ZIZ člen 20.
    zahteva za varstvo zakonitosti – sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – razlaga vsebine sodne poravnave – razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – jasnost pogodbenih določil – sporna pogodbena določila – skupni namen pogodbenikov – pravilo sočasnosti izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
    Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe oziroma poravnave uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Uporaba te določbe ne terja ugotavljanja dejanskega stanja in je zato odločitev sodišča, ali bo sploh ugotavljalo skupen namen pogodbenikov, odvisna od izbrane metode razlage pogodb. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (drugi odstavek 82. člena OZ). Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila: le golo sklicevanje nanjo, ki ni hkrati podprto z ustrezno kvalitetnim trditvenim gradivom, ne zadošča; pogodbeno določilo namreč lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
  • 594.
    Sodba II Ips 855/2009
    16.5.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0016056
    ZIZ člen 211, 211/3. OZ člen 131.
    povrnitev prmoženjske škode – odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine v izvršbi - objava zapisnika o rubežu na oglasni deski sodišča – zaznamba izvršbe
    Objava zapisnika rubeža na oglasni deski ima pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člen ZIZ), publicitetni učinek tega dejstva pa je pravno relevanten le do zaključka izvršilnega postopka (domika in izročitve nepremičnine kupcu).
  • 595.
    Sklep I R 56/2013
    9.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015996
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
    Vsaka trditev o nezakonitem ali nepravilnem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa o takšnih ravnanjih na podlagi upnikovih trditev in podatkov v spisu ni mogoče sklepati.
  • 596.
    Sklep I R 54/2013
    9.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0016113
    ZPP člen 17, 25. ZIZ člen 15, 100, 100/1.
    spor o pristojnosti – izvršilni postopek – ustalitev pristojnosti – prebivališče dolžnika
    Spremembe, ki veljajo za odločanje o pristojnosti so sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju, ker je v izvršilnem predlogu navedeno, da dolžnik prebiva na območju navedenega sodišča.
  • 597.
    Sklep III R 12/2013
    26.4.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002264
    ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/2.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba - dodatno sredstvo izvršbe – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja različnih sodišč
    Primeri, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, so urejeni v drugem odstavku 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
  • 598.
    Sklep III R 9/2013
    26.4.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002237
    ZIZ člen 35, 35/1, 165, 165/4, 171.
    spor o pristojnosti – izvršba na delež družbenika – pristop k izvršbi
    Določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ je treba razumeti tako, kot se glasi, to je, da se sama prodaja poslovnega deleža opravi na smiselno enak način kot prodaja nepremičnine. Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine je torej določena samo glede načina oprave izvršilnega dejanja prodaje, ne pa tudi glede kateregakoli drugega vprašanja, povezanega s postopkom. To pomeni, da smiselna uporaba ostalih določb ZIZ, ki urejajo izvršbo na nepremičnine, vključno z določbo 171. člena ZIZ o pristopu k izvršbi, v postopku izvršbe na delež družbenika ne pride v poštev.
  • 599.
    Sklep III R 6/2013
    26.4.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002225
    ZIZ člen 11, 15, 166, 166/2, 239, 256, 256/1. ZPP člen 22, 22/2.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - predhodna odredba – naknaden predlog za nepremičninsko zavarovanje s predhodno odredbo – ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu
    Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ to dovoljeno storiti ob predhodnem preizkusu predloga za dodatno sredstvo zavarovanja, v katerem upnik poleg že dovoljenih sredstev zavarovanja s predhodno odredbo kot novo sredstvo predlaga zavarovanje s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah.

    V tej zadevi se sodišče ni izreklo za nepristojno v fazi predhodnega preizkusa predloga za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, temveč v fazi odločanja o takšnem predlogu oziroma njegovem delu, kar pa je prepozno.

    Če bi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu presodilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, bi se ob obstoju izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko izreklo za nepristojno za odločanje o celotnem takšnem predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja v fazi predhodnega preizkusa. V nasprotnem primeru bi ob odsotnosti zakonske podlage za drobljenje odločanja o predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah moralo sodišče odločiti o predlogu meritorno v celoti. Takšno ravnanje bi bilo tudi v skladu z načelom hitrosti, ki sodišču izrecno nalaga, da v postopku izvršbe in zavarovanja postopa hitro (11. člen ZIZ).
  • 600.
    Sklep III R 8/2013
    26.4.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002260
    ZPP člen 17, 17/3. ZIZ člen 35, 35/1, 35/4.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršilni postopek - novo sredstvo izvršbe, ki ni izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika – ustalitev pristojnosti
    Predlog upnika z dne 10. 8. 2012 ni predlog za izvršbo, ampak predlog, da se izvršba nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe in z novim sredstvom izvršbe, ki ni izvršba na nepremičnine. V takšnem primeru je upoštevaje določbo prvega odstavka 35. člena ZIZ in tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ki je zoper prvotnega dolžnika s sklepom o izvršbi z dne 15. 4. 2010 dovolilo izvršbo.
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>