ZTro člen 54, 54/21, 54/22. Direktiva Sveta št. 2003/96/ES člen 7a, 7a/3.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Po 2. alineji 21. odstavka 54. člena ZTro se šteje, da je plinsko olje uporabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je, med drugim, porabljeno za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, enako pa izhaja tudi iz točke 3. a) 7. člena t. i. energetske direktive (Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. 10. 2003 s spremembami), ki se pri določanju namena nanaša na prevoz blaga z motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni manjša od 7,5 tone.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 člen 31, 31/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - znižanje sredstev - izračun znižanja - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja jasno način znižanja plačila, izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. so ti nejasni oz. nepopolni, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost za reševanje uporabniških sporov - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - subvencionirana komunikacijska oprema
V ZEKom urejeni izvensodni postopek je alternativni način reševanja sporov, pri čemer je stvarna pristojnost tožene stranke omejena na reševanje uporabniških sporov iz 1. odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori. V konkretnem primeru nobena od strank ne zatrjuje, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem), niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi (ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali je končni uporabnik zaradi nestrinjanja s spremembami naročniške pogodbe skladno s 85. členom ZEKom upravičen od pogodbe odstopiti, ne da bi bil tožeči stranki dolžan plačati razliko do polne cene za TV komunikator in enkratne stroške prekinitve naročniškega razmerja, ki po vsebini predstavljata tipično sankcijo zaradi kršitve pogodbe, tj. pogodbeno kazen). To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku, na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t.i. neplačujoči gospodarski subjekti oziroma tudi t.i. missing traderji, tožniku pa se očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Unije. Tožniku se očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
DDV - ocena davčne osnove - navidezna pogodba - društvo - fizična oseba
V obravnavnem primeru gre za postopek, ki se vodi zoper tožnika kot fizično osebo, ki se ji tudi po mnenju sodišča utemeljeno očita, da je pod pravno obliko društva pridobivala dohodek iz opravljanja gostinske dejavnosti na črno. Tožnik, kolikor meni, da je šlo za opravljanje pridobitne dejavnosti društva in ne za opravljanje gostinske dejavnosti fizične osebe na črno, bi kot predsednik društva lahko predložiti verodostojne poslovne knjige in poslovno dokumentacijo društva, ki bi izkazovala, da je šlo za pridobitno poslovanje društva. Tega pa tožnik niti v postopku zoper društvo niti v postopku, ki se vodi zoper njega kot fizično oseba, ni predložil, to pa tudi ne izhaja iz ugotovitev, ki jih davčni organ navaja v zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Tožnik je bil lastnik objekta, sklicevanje na pogodbo z društvom, kateremu naj bi v letu 2002 oddal objekt v najem, pa na odločitev ne vpliva, saj je iz ugotovitev razvidno, da gre za navidezno pogodbo.
ZEKom člen 85, 85/3, 92, 92/1, 92/4, 129, 129/1, 129/5.
telekomunikacije - ugovor zoper odločitev ali ravnanje operaterja - stvarna pristojnost
ZEKom ureja izvensodni postopek reševanja sporov med uporabniki ter operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, ki predstavlja po svoji naravi alternativen način reševanja sporov. Stvarna pristojnost Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS je pri tem omejena le na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom.
Za odmero komunalnega prispevka je (poleg pravne podlage) odločilnega pomena, kako je gradnja opredeljena v projektni dokumentaciji.
Ker pri obravnavanem objektu ne gre za spremembo namembnosti že obstoječega objekta ali za rekonstrukcijo objekta, temveč za izgradnjo novega objekta, za katerega je moral tožnik pridobiti tudi novo gradbeno dovoljenje, je tožnik zavezanec za plačilo komunalnega prispevka.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 215, 215/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravni interes v upravnem sporu - procesna predpostavka
V obravnavanem primeru gre za javni razpis po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013. V skladu z 14. členom navedene Uredbe izda odločitev o izboru operacij ali upravičencev, na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog, predstojnik posredniškega telesa. Komisija je zadolžena med drugim za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjuje vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz javnega razpisa in navodili razpisne dokumentacije in razvrstitev projektov glede na oceno komisije s predlogom deležev sofinanciranja po projektih. Posredniško telo (oz. agent) je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. Na navedeni podlagi je tožena stranka izdala izpodbijani sklep in v obrazložitvi navedla razloge za svojo odločitev.
Tožnik izpodbija tudi sklep o izbiri prijavitelja MC ... Tožnik v upravnem sporu ne more izpodbijati akta, ki se nanj ne nanaša, saj je upravni akt, ki se izpodbija po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tožnik ni nosilec pravic in obveznosti akta, ki se nanaša na MC ..., zato tudi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
Ker se okoliščine o izpolnjevanju pogojev za mednarodno zaščito po izdaji prejšnje odločbe niso spremenile, je tožena stranka ponovno prošnjo na podlagi 3. odstavka 57. člena ZMZ pravilno zavrgla.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, glede na zgoraj navedeni določbi, ne more neposredno sprožiti upravnega spora, temveč mora s pravnimi sredstvi v upravnem postopku izposlovati položaj stranskega udeleženca oziroma izdajo upravnega akta, zoper katerega lahko vloži tožbo v upravnem sporu.
Priznanje pravnega interesa prizadeti stranki v tem upravnem postopku ne pomeni varovanja njegovega civilnopravnega zahtevka, ki ga obravnava okrožno sodišče. Stranski udeleženec ima le možnost opozoriti na vse vidike te pravice, upravni organ pa je tisti, ki bo presodil, ali so ti ugovori pravno relevantni in ali bo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev vprašanje pravice graditi štel kot predhodno vprašanje.
zavrnitev opravljanja študijskih obveznosti - avtonomija državne univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanega sklepa, s katerim je bila zavrnjena tožnikova prošnja za opravljanje obveznosti za prvi letnik, izhaja, da tožena stranka za svojo odločitev ni navedla in niti uporabila nobene pravne podlage. Posledično tudi ni navedla pravnorelevantnega dejanskega stanja zadeve in razlogov, ki so takšno odločitev narekovali, navedenih pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopni organ v pritožbenem postopku.
ZGO-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 9, 9/1, 154, 237, 237/2.
gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - opustitev ustne obravnave - načelo zaslišanja stranke
Opustitev ustne obravnave ni uvrščena med kršitve iz 2. odstavka 237. člena ZUP, ki se jih v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka (absolutne bistvene kršitve). Zato je treba preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
Po določbi 1. odstavka 9. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. To pomeni, da se lahko upravni organ pri odločanju na podlagi navedene zakonske določbe opre le na dejstva in dokaze, glede katerih se je stranka lahko v postopku ustrezno izjasnila. Vendar pa ZUP ne določa načina, na katerega mora organ stranki zagotoviti to možnost. Presoja, ali se je stranka v postopku lahko izjasnila o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah, je torej v največji meri odvisna od konkretnih okoliščin obravnavane zadeve.
Zaradi sprememb parcele, na kateri je predvidena obravnavana gradnja, projekt za to gradnjo ni več skladen z izdanim lokacijskim dovoljenjem. V obravnavani zadevi je bil namreč izveden t.i. dvostopenjski postopek, v katerem je bilo najprej na podlagi določb ZUN izdano lokacijsko dovoljenje, nato pa na podlagi določb ZGO in ob upoštevanju pogojev iz lokacijskega dovoljenja še gradbeno dovoljenje. V tem postopku so bila vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. Če je pri kateremkoli od pogojev, navedenem v lokacijskem dovoljenju, prišlo do kakršnekoli spremembe, te ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati v okviru postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč je morala stranka na podlagi določb 65. člena ZUN najprej zahtevati spremembo lokacijskega dovoljenja.
upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva
Iz tožbe in listin, ki jih je sodišču predložil tožnik, izhaja, da ob odločanju v pritožbenem postopku ni bilo odločeno o predlogu tožnika za odpis davčnega dolga, kar kaže na verjetno utemeljenost tožbe. Sodišče se strinja tudi, da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa tožniku zato nastala težko popravljiva škoda. Ta je verjetno izkazana, saj bi izvršitev sklepa (ob uspešnem poplačilu) privedla do položaja, v katerem bi, v času ponovnega odločanja o odpisu davka, davčna obveznost več ne obstajala in s tem do posega v tožnikovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva v postopku odločanja o odpisu davčnega dolga.
Tožeča stranka, ki je imela v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca, izkazuje pravni interes le toliko, kolikor gre za zaščito njenih neposrednih interesov, ki jih ima kot lastnik nepremičnin na vplivnem območju nameravane gradnje ter temeljijo na določbah ZGO-1, prostorskega akta in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja.
Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarno-pravnih razmerjih. To izhaja že iz besedila 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi (in ne morda odločanja o njej), ob tem pa v 1. odstavku 56. člena ZGO-1 tudi natanko predpisuje način, na katerega naj to preverjanje opravi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - prepozna vrnitev napotnice
Na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči je le-ta obsegala pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, ta postopek pa se je zaključil z izdajo sklepa, ki je bil tožnici vročen dne 19. 5. 2010, tožnica pa ni imela več podlage za nadaljevanje postopka s pritožbo.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - kozolec - skladnost gradnje s pogoji PUP
Ugotovljene značilnosti tožnikovega objekta (kozolca) ne izpolnjujejo pogojev iz PUP, s čimer ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt iz 2. alineje 1. odstavka 74.c člena ZGO-1. Če se tožnik s temi pogoji ne strinja, bi tovrstne ugovore moral uveljavljati v postopku sprejemanja PUP oz. predlagati njegovo spremembo, ne morejo pa biti ti pomisleki podlaga za ugotovitev, da izdana zavrnilna odločba ni v skladu s PUP in da je torej nezakonita.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2-8, 4, 4/4, 37, 38, 38/1, 38/2, 54, 54/5.
evidenca GERK - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - nosilke kmetijskega gospodarstva - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje lastnika oziroma solastnikov za uporabo zemljišč - podzakup
Pravica uporabe oziroma soglasja v smislu Pravilnika, na podlagi katere se opravi vpis kmetijskih gospodarstev v register, v določilih Pravilnika ni urejena. Iz 605. in 606. člena OZ sicer res izhaja, da zakupnik lahko da zakupljeno stvar v podzakup, če s tem ne prizadene škode zakupodajalcu in da zakupodajalec lahko zakup odkloni le iz utemeljenih razlogov. Zakonske domneve, da je soglasje zakupodajalca dano, pa navedeni in niti druge določbe iz X. poglavja OZ, ne vsebujejo.
ZUreP-1 člen 104, 104/2. ZDVGOMP člen 10, 10/5, 12, 21, 21/2, 21/3.
razlastitev - gradnja mejnega prehoda - nujni postopek - napotitev na sodišče zaradi odmere odškodnine
Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.