določitev preživnine – izvrševanje stikov – kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem stikov
Dokler je v teku pravdni postopek zaradi določitve preživnine, ločeno odločanje o zahtevi za kritje stroškov v zvezi z izvajanjem stikov, ki so del preživninske obveznosti, ni mogoče (3. odst. 189. člena ZPP). V kolikor pa takšna situacija pomeni možnost blokade oziroma zavračanja izvedbe stikov, kar pravdni stranki nakazujeta v dosedanjih vlogah, in kar seveda ni v korist otroka, pa bi bilo mogoče nesporazum med staršema (v kolikor ga ne bosta uspela sama rešiti) urediti z izdajo začasne odredbe o kritju teh stroškov (lahko tudi po uradni dolžnosti) v pravdnem postopku zaradi določitve preživnine.
V ''regresni tožbi'', zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je izplačala odškodnino in koliko. Na toženi stranki, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine. Breme substanciranega prerekanja toženec nosi tudi v primeru, če nekaterih informacij nima, vendar si jih lahko pridobi, npr. s poizvedbami pri tožnici.
Tožnica je bila v času, ko je toženo stranko obvestila o nosečnosti, še vedno v delovnem razmerju, ki ni moglo prenehati, ker je bila ob izteku odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v bolniškem staležu. Iz tega razloga – zaradi posebnega varstva v času nosečnosti – ji delovno razmerje tudi po tem, ko je zaključila bolniški stalež, ni moglo prenehati.
V času, ko je tožnica še v delovnem razmerju pri toženi stranki, terjatev iz naslova odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni zapadla. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo višje odpravnine kot preuranjena zavrže.
Čeprav je delavcu tožeče stranke delovno razmerje prenehalo dne 22. 12. 2008, izbrani osebni zdravnik pa mu je dne 29. 1. 2009 izdal potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni od 3. 1. 2009 do 31. 1. 2009, torej že po prenehanju delovnega razmerja, ima tožeča stranka oziroma delodajalec zaradi delovnega spora v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravni interes za vložitev zahteve za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067531
ZOR člen 45, 45/1, 45/6, 133. ZDen člen 88. ZD člen 104, 145.
predpogodba – razveza predpogodbe – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - oderuštvo – ničnost predpogodbe – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - denacionalizacijski postopek – pričakovana dediščina - oblikovalna tožba – razveza predpogodbe
Pomen pravila, da predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne, je enak institutu razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenjih okoliščin, vendar pa v primeru, da so pogoji 6. odstavka 45. člena ZOR izpolnjeni, ni potrebna oblikovalna tožba, s katero mora stranka uveljavljati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po 133. členu ZOR, saj predpogodba že po zakonu ne veže in razveza ni potrebna.
V primeru odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti ene stranke, pogodbi zvesti stranki ni treba zahtevati razveze pogodbe s tožbo pred sodiščem, saj se pogodba razveže avtomatično, sama po sebi na podlagi zakonskih določb.
Oderuštvo zaradi svoje vsebine in predpostavk je omejeno samo na tiste dvostranske pogodbe, ki imajo naravo odplačnih pogodb. Ker se pravna usoda predpogodbe nedvomno navezuje na glavno pogodbo, lahko stranka predpogodbe po oceni sodišča druge stopnje svojo pravico do uveljavljanja ničnosti glavne pogodbe uveljavlja tudi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe.
Namen 88. člena ZDen je v tem, da se „zavarujejo“ denacionalizacijski postopki oziroma zavarujejo denacionalizacijski upravičenci, ki terjajo v teh postopkih vračilo podržavljenega premoženja v naravi.
Tožena stranka je pričela opravljati enako dejavnost, kot jo je opravljal samostojni podjetnik, to je servis in prodaja vozil, prevzela je njegove stranke in večino zaposlenih. Tudi tožnik je nadaljeval z istim delom, kot da je opravljal pri samostojnem podjetniku, tako da je treba šteti, da je prišlo do prenosa dejavnosti oziroma za spremembo delodajalca tožnika po 73. členu ZDR.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021746
ZSKZ člen 2, 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS – ZSKZ je stopil v veljavo 10.03.1993. V svojem 14. členu določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na takšen zapis v 14. členu tega zakona je tudi pravno nepomembno, ali so lovske organizacije pridobile pravico uporabe na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih odplačno ali neodplačno.
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasnost trditev – uporaba določb 286 in 286a člena ZPP – možnost obravnavanja pred sodiščem – prekluzija
ZPP v 1. odst. 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Navedena določba pomeni, da mora stranka najkasneje na prvem naroku podati vsa svoja zatrjevanja in predloge, s katerimi uveljavlja svoja stališča glede tožbenega zahtevka. Glede na sledeče določbe ZPP namreč velja, da so stranke na naslednjih narokih praviloma prekludirane navajati nove trditve. Namen takšne stroge ureditve je v pospešitvi postopka. Hkrati pa navedena določba pomeni, da mora sodišče dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg in le-te obravnavati.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1. ZGO-1 člen 146, 146/3, 159.
vpis v zemljiško knjigo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - vpis po uradni dolžnosti – zaznamba prepovedi gradnje
V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Neodločilnega pomena so zato pritožbene navedbe, ki izpodbijajo pravilnost upravne odločbe, ki je bila podlaga za izvršeni vpis.
ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 21/1, 60, 60/1. ZPIZ-1 člen 94, 104, 104/1, 160, 160/1, 160/1-1, 162, 207, 207/2. ZPSV člen 6, 6/1, 14.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – nadomestilo za invalidnost
Nadomestilo za invalidnost, od katerega se ne plačujejo prispevki, se ne upošteva pri izračunu osnove oziroma pri odmeri denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obrazložitev odpovedi – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – zamuda
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba posebej obrazložiti, saj ZDR tega ne zahteva. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec in ki vsebuje podatke o delavcu, podatke o delodajalcu, datum podaje te odpovedi, sklicevanje na kršitev pogodbenih obveznosti in na določbo 112. člena ZDR ter podpis, zadošča pogojem za njeno veljavnost in zakonitost.
ZDR ne določa izrecno, kdaj terjatvi delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapadeta v plačilo. Upoštevaje, da gre za zakonsko opredeljeni terjatvi, ki jih ima delavec do delodajalca in ki sta vezani na datum prenehanja delovnega razmerja, se šteje, da mora delodajalec odpravnino in odškodnino za čas odpovednega roka plačati ob prenehanju delovnega razmerja, zamuda pa nastopi prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
podizvajalska pogodba – stroški odprave napak – delo po navodilih izvajalca – odgovornost podizvajalca
Tožena stranka je dela tožeče stranke (podizvajalec) nadzorovala, tožeča stranka pa je ravnala le v skladu z navodili tožene stranke. Zato na tožečo stranko ni mogoče prevaliti bremena stroškov odprave napak.
Če ravnanja dolžnika, ki sicer lahko pomenijo kršitev pogodbenih določb, niso nevarna za premoženje dolžnika oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ne moremo šteti za pravno relevantna pri uporabi 2. odstavka 270. člena ZIZ.
podjemna pogodba – pogodba o delu – pooblastilo po zaposlitvi – servisni nalogi – neupravičena pridobitev
Servisni nalogi, potrjeni s strani delavcev tožene stranke, izpolnjujejo pogoje naročilnice iz 10. člena Pogodbe, sklenjene med strankama. Glede na to, da po 10. členu Pogodbe zadostuje že naročilnica tožene stranke, so tožeči stranki izročene naročilnice tožene stranke zadostna podlaga za sklep o veljavni sklenitvi podjemnih pogodb.
motenje posesti – rok za posestno varstvo – prekluzivni rok materialnega prava – upoštevanje pravočasnosti tožbe po uradni dolžnosti
Rok, določen v 32. členu SPZ, je prekluzivne in materialne narave, zato je sodišče na ta rok dolžno paziti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da toženca na prepozno vloženo tožbo nista opozorila do konca prvega naroka za glavno obravnavo, tako ne vpliva na pravilne zaključke sodišča.
umik pritožbe – preklic pooblastila s strani pooblaščenke
Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati za toženo stranki pravdna dejanja. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4, 286, 286.a, 286.b, 337, 337/1 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/2,58, 59, 111, 112.
premoženjsko -pravna razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – načelo dispozitivnosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Vlaganja tožnika kot zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje zapustnice je treba presojati na podlagi 12. člena ZZZDR v skladu z določbami navedenega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR (lex specialis) premoženje, ki ga pridobita (zunaj)zakonska partnerja z delom v času trajanja (zunaj)zakonske skupnosti, skupno premoženje. V kolikor je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, govorimo o skupni lastnini, za ureditev katere najdemo splošna pravila v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (lex generalis).