OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0064352
ZPP člen 112, 112/8, 277, 277/1, 318, 343, 343/2, 343/4. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 8, 10, 10/1, 24. ZMZPP člen 20.
dopustnost pritožbe - zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - vložitev odgovora na tožbo pri nepristojnem organu - vložitev odgovora na tožbo v tujini - pravočasnost odgovora na tožbo - valuta pogodbe - pristna valutna terjatev - zahtevek v domači valuti - zahtevek v tuji valuti - zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga - zastaralni rok za terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga
Če je tožena stranka odgovor na tožbo vložila pri sodišču v Minsku, ga ni vložila pri pristojnem sodišču. Z vložitvijo vloge pri nepristojnem sodišču pa si stranka ne zavaruje roka. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka v predpisanem roku ni odgovorila na tožbo.
Iz tožbenih trditev sicer res izhaja, da se vtoževani računi glasijo na ameriške dolarje, kar pomeni, da gre za pristno valutno terjatev, katere izpolnitev bi tožeča stranka lahko zahtevala tudi v tuji valuti. Vendar pa to ne odvzema tožeči stranki pravice pred slovenskim sodiščem zahtevati plačilo v tolarjih, ki je bila v času vložitve tožbe uradna valuta Republike Slovenije. Drugačno stališče bi namreč pomenilo zanikanje statusa tolarja kot tedaj zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka navaja, da je v vsakem primeru tožbeni zahtevek zastaral, saj je pretekel 4-letni zastaralni rok iz Konvencije, ki je začel teči z dnem, ko je bilo mogoče sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka ni pravočasno podala trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok za posamezno terjatev in kdaj se je ta rok iztekel oziroma kdaj je bila vložena tožba, zato tudi v pritožbi ne more uveljavljati ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da na tek zastaralnega roka tudi v skladu s Konvencijo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj iz določbe njenega 24. člena izhaja, da se zastaralni rok upošteva le, če se stranka postopka nanj sklicuje. Uveljavljanje ugovora zastaranja pa je, vezano na trditve o teku zastaralnega roka, ki pa jih tožena stranka ni (pravočasno) podala.
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
Tožeča stranka bi morala natančneje pojasniti, kakšna je bila vsebina dogovora s toženo stranko (ki ga sicer omenja šele v pritožbi) v zvezi z nakazilom navedenega zneska oziroma navesti dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil znesek 5,5 milijona SIT res nakazan S. L. v korist tožene stranke, in ki bi dajale podlago za zaključek, da je, v kolikor je bil nakazan v njeno korist, ta tudi zavezana za njegovo vračilo tožeči stranki, glede na to, da je kot leasingojemalka po leasing pogodbi z S. L. nastopala tožeča stranka in ne tožena stranka.
S sklicevanjem na tožbo v drugi zadevi, ki jo je v spis vložila tožena stranka, tožeča stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
Dobropis je listina, ki ima značaj fakture in ki izkazuje terjatev do dolžnika. Vendar pa je v primeru, ko je ta terjatev sporna, trditveno in dokazno breme o njenem obstoju na strani tistega, ki terjatev iz dobropisov uveljavlja.
ZDSS-1 člen 407. ZDSS člen 312. ZDR/77 člen 79, 79/2. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2, 116/4, 117, 118, 118/2.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, le če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1.
sodni penali – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Če rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti v izvršilnem naslovu ni določen, institut sodnih penalov ne pride v poštev. Sodišče roka ne more določiti s sklepom izdanim na podlagi 1. odstavka 212. člena ZIZ (ki nima narave sklepa o izvršbi). Po 2. odstavku 21. člena ZIZ rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (če v izvršilnem naslovu ni določen), namreč določi sodišče v sklepu o izvršbi.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.
Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – priznana sposobnost biti stranka - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – premoženjska škoda - nenadomestljiva škoda – grozeča sila
O tem, ali je lahko stranka nekdo, ki ni ne pravna in ne fizična oseba, mora sodišče odločiti s sklepom.
Presoja verjetnosti obstoja nenadomestljive škode oziroma grozeče sile je mogoča šele na konkretno zatrjevane (opredeljene) okoliščine, v čem obstojita, ne glede na to, ali gre za splošno znana dejstva. Tudi ta je treba zatrjevati, ni pa jih treba dokazovati.
Manjša finančna sredstva sama po sebi lahko predstavljajo le premoženjsko škodo, ki pa že po naravi stvari ne more biti nenadomestljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0062069
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 285, 286b. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 245.
prodajna pogodba - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - uveljavljanje pogodbene kazni v končnem obračunu - splošne uzance za blagovni promet - zavrnitev dokaznega predloga - notificiranje procesnih kršitev - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - odstop od sodne prakse
Smisel zahteve po pravočasnem uveljavljanju pogodbene kazni, ki izhaja tudi iz 5. odstavka 251. člena OZ, je v pravni varnosti dolžnika, ki bi na podlagi upnikovega molka ob sprejemu izpolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepal, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.
Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji stanovanj in ne gradbena pogodba, se določbe Posebnih gradbenih uzanc že glede na predmet urejanja ne morejo uporabiti.
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko izvedbo predlaganega dokaza tudi zavrne, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062070
OZ člen 6, 6/2, 12, 186, 186/4, 625, 625/1. ZGO-1 člen 9, 9/2, 83, 83/1, 83/1-5. ZTZPUS člen 3, 4.
prodajna pogodba - poslovni običaji – solidarna odgovornost zavarovalnice in izvajalca del – škoda na stanovanjskem objektu zaradi izlitja vode – odgovornost izvajalca za napake vgrajenih proizvodov
Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo določilo 3. člena ZTZPUS, ki določa, da smejo proizvodi biti dani v promet oz. se smejo začeti uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi. Pri tem glede na določilo 4. člena „dati v promet“ pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod v Evropski skupnosti, „začetek uporabe“ pa je začetek uporabe proizvoda v Republiki Sloveniji pri končnem uporabniku. Drugotoženec ni dal spornega ventila v promet, saj ni bil stranka kupoprodajne pogodbe za ventil, niti ni začel proizvod uporabljati kot končni uporabnik (pač pa ga je le vgradil v objekt).
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021746
ZSKZ člen 2, 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS – ZSKZ je stopil v veljavo 10.03.1993. V svojem 14. členu določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na takšen zapis v 14. členu tega zakona je tudi pravno nepomembno, ali so lovske organizacije pridobile pravico uporabe na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih odplačno ali neodplačno.
vpis služnostne pravice – grajeno javno dobro – javne ceste – družbena lastnina v splošni rabi
Kadar je v zemljiški knjigi na nepremičninah vpisana družbena lastnina v splošni rabi brez navedbe lastnika, predlagatelj ne more vpisati služnostne pravice na podlagi predložene pogodbe med njim in občino kot lokalno skupnostjo. ZJC sicer res določa, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin, vendar pa je potrebno zaradi načela formalnosti zemljiške knjige najprej urediti vpis lastništva služečih nepremičnin, kjer poteka javna cesta v skladu z določbami ZGO-1. V zemljiškoknjižnem postopku je vpis namreč dovoljen zgolj proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis.
neprimerna gradnja - manjvrednost nepremičnine – krajevno običajne mere – vpliv na drugo nepremičnino
Sosednja neprimerna gradnja sama po sebi že ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Podan mora biti vpliv na nepremičnino drugega, ki presega krajevno običajno mero.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – izpodbojnost – bistvena zmota
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker sporazum ne vsebuje določila o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ker je tožnik dokazal, da se ne bi strinjal s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če bi vedel, da ne bo prejel nadomestila za čas brezposelnosti.