začasna odredba – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Iz navedb v spisu ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo, prav tako pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati in je tožniku delovno razmerje prenehalo. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče in je predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
naknadno sosporništvo na aktivni strani – pridružitev novih tožnikov
Ali so novi tožniki res subjekt zatrjevane pravice, je za njihov procesni položaj brez pomena. Gre za vprašanje aktivne legitimacije po materialnem pravu, kar bo predmet obravnavanja sodišča v nadaljevanju postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057631
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/1, 51/2, 55, 59, 59/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – vrednost posebnega premoženja – elementi izvenzakonske skupnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pri skupnem premoženju gre za originarno pridobitev lastninske pravice. Izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je potrebna za vpis lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni podlagi, je zato nepotrebna.
Le če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s sabo v nasprotju ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, bi bil dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljen.
OZ člen 92. ZJU člen 16, 16/3. ZTPDR člen 86. KPND člen 40, 40/1.
kolektivni delovni spor – veljavnost kolektivne pogodbe – ničnost
Upoštevaje pravilo, da se lahko s kolektivno pogodbo pravice za delavce ugodneje uredijo, določilo podjetniške kolektivne pogodbe o višjem regresu za letni dopust, kot je določen v KPND, ni nično.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je sklenil več pogodb o novinarskem delu, na podlagi katerih je opravljal enako delo kot redno zaposleni turnusni urednik – delo je opravljal v turnusih, od ponedeljka do petka, v istem delovnem prostoru in v istem času kot redno zaposleni po mesečnem razporedu. Delo je tako opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom urednika oddaje, prostovoljno se je vključil v organizirani delovni proces tožene stranke, s katero je želel skleniti pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0055471
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 59. ZOR člen 74, 74/1. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZGD-1 člen 478. ZGD člen 413.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe – odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenika v sodnem registru – notarski zapis - izpolnitev pogodbe - ničnost pogodbe – nedopusten nagib – odložni pogoj – razvezni pogoj – trditveno in dokazno breme – negativno dejstvo
Upnik v odgovoru na ugovor ni zatrjeval, da je nastopil razvezni pogoj, torej zamuda plačila, temveč je zatrjeval, da dolžnik ni izkazal, da bi bile obveznosti po pogodbi izpolnjene. Tako ne drži navedba, da je v odgovoru na ugovor zatrjeval zamudo plačila kot negativno dejstvo, zaradi katerega bi breme dokazovanja prešlo ponovno na dolžnika.
Nedopustnosti nagiba ne dokazuje ugotovljeno dejstvo, da spremembe na strani družbenikov gospodarske družbe niso bile vpisane v sodni register. Stranka v registrskem postopku je bila družba D. d.o.o. kot predlagatelj, za prijavo za vpis v register pa je bil zadolžen poslovodja. Poleg že navedenega, da je bil predlagatelj vpisa podjetje, ki ga je takrat zastopal M. V., kot direktor in edini zastopnik in tudi pridobitelj poslovnih deležev po obravnavanih pogodbah, je bila odredba registrskega sodišča z dne 24. 5. 2005 dana predlagatelju, torej gospodarski družbi, in ne družbenikom, ki so svoje deleže prenesli.
V kolikor se je tožena stranka posluževala gotovinskega izplačila regresa za letni dopust za leto 2001, bi morala to izvesti na način, določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico.
sodna pristojnost – predlog za izdajo začasne odredbe – dostop do omrežja električne energije
Predmetni spor je potrebno obravnavati kot spor, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije iz točke a) 1. odstavka 88. člena EZ, za odločanje v tovrstnih sporih v upravnem postopku je na prvi stopnji zakonsko določena pristojnost Agencije Republike Slovenije za energijo.
ZPP člen 8, 212, 213, 286, 286/1, 362, 362/2. OZ člen 378, 378/1.
trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – predlog postavitve novega izvedenca - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku
Trditveno in dokazno breme mora biti med strankama uravnoteženo porazdeljeno. Korektno in pošteno pravdanje terja od vseh pravdnih strank, da navedejo (samo) tista pravno relevantna dejstva, ki bodo pripomogla k razjasnitvi spornega razmerja in razčiščevanju odprtih vprašanj.
Stranka z izdelavo izvenpravdnega izvedenskega mnenja bistveno bolj precizira in utemelji zatrjevana relevantna dejstva. Njihova konkretizacija in obrazloženost lahko dosežeta takšen nivo, da nasprotna stranka zgolj s predlogom za postavitev novega izvedenca ne bo vedno uspela prepričati sodišča, da je s strani tožeče stranke zatrjevanimi dejstvi kaj narobe.
Če nova dejstva in novi dokazi (v ponovljenem postopku) niso dovoljeni, potem stranka za pravovarstveni zahtevek, ki bi temeljil na njihovi podlagi, nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče nima pooblastil, da po uradni dolžnosti presoja dopustnost navajanja novih dejstev in dokazov s strani stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila le ona sama.
predlog za izvršbo – predlog za izvršbo kot tožba – trditve v predlogu za izvršbo – nepopolna tožba
Prvostopno sodišče je v pravdnem postopku dolžno upoštevati tudi trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za izvršbo.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti oziroma razumljivosti tožbe. Samo če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, oziroma če nima predpisanih sestavin iz prvega odstavka 180. člena ZPP, potem sodišče postopa v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP, neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe.
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4. OZ člen 179, 963, 963/1.
regresni zahtevek – vožnja pod vplivom alkohola – trditvena podlaga – nepremoženjska škoda
Zavarovalnica stopi v položaj oškodovanca in je posledično upravičena in dolžna izpolniti tudi vsa procesna opravila, ki bi jih moral opraviti oškodovanec, če bi sam zahteval povrnitev odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062063
ZPP člen 81, 81/1. ZFPPIPP člen 42.
stečajni postopek nad toženo stranko – pravni interes za nadaljevanje pravde – izpodbijanje skupščinskih sklepov tožene stranke – odškodninska odgovornost poslovodstva
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.
Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.
skupno premoženje – pogodba o preužitku – premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku
Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ni nujno, da je zakonec preživljalca (stranke pogodbe o dosmrtnem preživljanju) prispeval direktno k preživljanju sopogodbenika, ampak zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca.
Nobenega tehtnega razloga zato ni, da bi bile posledice pogodbe o preužitku, v pogledu vprašanja, ali je premoženje, ki je bilo z njo prenešeno, skupno premoženje zakoncev ali ne, drugačne kot pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
vpis v sodni register – sprememba družbene pogodbe – začetek veljavnosti spremembe družbene pogodbe – napoved izpodbijanja skupščinskega sklepa - umik tožbe na ničnost sklepov skupščine – predkupna pravica deleža v družbi
Sprememba družbene pogodbe učinkuje z vpisom v sodni register, saj zakon začetka veljavnosti ne veže na pravnomočnost sklepa o vpisu, pač pa na dejstvo samega vpisa v sodni register.
Dejstvo, da je pritožnik napovedal izpodbijanje skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe, samo po sebi ne pomeni, da sklep ni veljavno sprejet. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da že napoved izpodbijanja zadrži učinkovanje skupščinskega sklepa gospodarske družbe, kar pa ni namen določb statusnega prava o napovedi izpodbijanja skupščinskih sklepov. Učinkovanje skupščinskega sklepa zadrži začasna odredba sodišča in se razveljavi z odločbo sodišča, ne pa zgolj napovedano izpodbijanje skupščinskega sklepa kot to zmotno meni pritožnik.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa (o nadaljevanju postopka v pravdi) dne 30. 12. 2009, najkasneje pa do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (25. 02. 2010). Poziv tožeči stranki s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 01. 03. 2010 tako ni odločilen trenutek, ko bi tožeča stranka šele izvedela za nastop taksne obveznosti.
Dejstvo, da na obeh poroštvenih izjavah ni naveden datum na neveljavnost poroštvene izjave ne more vplivati, saj datum ni bistvena sestavina poroštvene izjave.
Pisna poroštvena izjava zavezuje poroka, da bo izpolnil obveznost dolžnika, če je ta ne bo poravnal. Vsebina poroštvene izjave pa potrjuje, da gre za solidarno poroštvo.