sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
pridobitev lastninske pravice zakoncev – načini pridobitve lastninske pravice
Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje učitelja telesne vzgoje ni bilo dopustno, ko je v igro vključil bosega tožnika, medtem ko so bili ostali učenci pri igri nogometa obuti. Podana bi bila odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (osnovne šole), če bi v posledici navedenega neskrbnega ravnanja učitelja telesne vzgoje prišlo do nastanka škode (1. odst. 147. člena OZ), npr. če bi ga obuti soigralec pohodil ali pa če bi ga brcnil v stopalo bose noge oziroma če bi, kot je zatrjeval tožnik, zaradi bosih nog zdrsnil na travnati površini in se pri tem poškodoval. V obravnavani zadevi do tožnikove poškodbe ni prišlo zato, ker je igral bos, ampak zaradi trčenja s sošolcem, ko sta se skupaj pognala na žogo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da med ravnanjem delavca zavarovanca tožene stranke in škodljivo posledico ni vzročne zveze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057687
ZOR člen 100, 897. ZPP člen 181.
zavarovalna pogodba – dodatno pokojninsko zavarovanje – renta – valorizacija – sklad za vzajemno pomoč – avtomatična inflacijska valorizacija – ugotovitvena tožba – pravni interes – subsidiarnost ugotovitvene tožbe
Določili 32. in 33. člena Pravil tožene stranke, ki določata osnovo in odmerni odstotek pokojnine, ki tožnici pripada, nista nejasni. Zato je sklicevanje pritožnika na določilo 100. člena ZOR neutemeljeno.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
pogodba o medsebojnih razmerjih – tožba na ugotovitev veljavnosti pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij – večina za sklenitev pogodbe - etažni lastniki – neprava retroaktivnost
Ko je stopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba o urejanjih medsebojnih razmerij (ki ni bila podpisana s strani enega etažnega lastnika) veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagatelja s strani nasprotnih udeležencev, zato je predlagatelj izgubil pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev veljavnosti pogodbe.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Dolžniku je bila z odločbo odobrena izredna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz 2. točke izreka navedene odločbe izhaja, da bo predujem za začetek stečajnega postopka založen iz proračunskih sredstev sodišča, ko bo izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Iz navedenega izhaja, da je predujem za začetne stroške stečajnega postopka zagotovljen. To pa pomeni da je podan tudi ta pogoj za začetek stečajnega postopka.
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).
SPZ člen 18, 18/1, 48, 54, 55, 57. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26. ZPP člen 285, 337, 337/1.
vlaganja solastnika v solastno nepremičnino – nova stvar – nastanek stvarnopravne pravice na nepremičnini – verzijski zahtevek – povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje
Določba 48. člena SPZ se uporablja tudi pri vlaganjih enega od solastnikov v solastno nepremičnino; vsako vlaganje ob izostanku ustreznega dogovora ima lahko za posledico povečanje vrednosti solastnih deležev sorazmerno v korist vseh solastnikov, graditelju pa ostane le verzijski zahtevek ob omenjenih zakonskih pogojih. Nepremičnina je po novi ureditvi prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prvi odstavek 18. člena SPZ) in zato ne more pri povečanju vrednosti nepremičnine nastati v pravnem smislu nova stvar. Nepremičnina je glede na določbo 54. člena SPZ vselej glavna stvar ter se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Z uveljavitvijo SPZ pa tudi ne pridejo več v poštev določbe o spojitvi ter izdelavi nove nepremičnine (55. in 57. člen SPZ), ker se nanašajo le na premične stvari.
Tožnik bi moral dokazati, da je bila sklenjena nova pogodba (dogovor), s katero(im) so bili spremenjeni solastninski deleži, določeni v zemljiškoknjižni listini z dne 5.3.1993. Zgolj v tem primeru bi lahko uveljavil višji solastninski delež na podlagi stvarnopravnih učinkov takšnega pravnega posla.
ZZK-1 člen 86, 88. ZIZ člen 192. SPZ člen 42. ZGD-1 člen 7/1.
samostojni podjetnik – pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 20. ZPP člen 19, 19/1, 19/2.
spor o pristojnosti
Ureditev v ZVPSBNO ne pokriva primerov iz 26. čl. URS, tožbo v konkretni zadevi pa je glede na zatrjevano dejansko stanje treba obravnavati prav na navedeni podlagi. Za odločanje o njej pa je po splošnih pravilih ZPP o pristojnosti pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Ker iz dejstev, ki so bila navedena v tožbi (da tožena stranka tožniku za delo na dan praznikov in ob nedeljah ter za nočno delo ni obračunavala dodatka k plači, čeprav je tožnik takšno delo opravljal) izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064254
ZPP člen 8. OZ člen 435, 1035.
dokazi in dokazna ocena – prosta presoja dokazov – prodajna pogodba – asignacijska pogodba – izpolnitveni pomočnik
V danem primeru na podlagi vsakega posameznega dokaza sicer res ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo je nastopal kot naročnik dobavljenih plošč. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi analize vsakega posameznega dokaza v primerjavi z drugimi (komparacijo) in na podlagi presoje vseh skupaj (sinteza).
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-14. ZLS člen 19b, 21. ZVO-1 člen 149.
padec na javni cesti – neočiščena in nesplužena pot – upravljanje javnega dobra – krajevna skupnost
Tisti, ki je dolžan javno dobro upravljati, je dolžan zagotoviti tudi ustrezno urejanje in čiščenje javnega dobra.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno in za svoje obveznosti odgovarjajo same, občina pa le subsidiarno.
obstoj služnostne pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – priposestvovanje
Po 2. odst. 44. člena SPZ z naslovom „Omejitev priposestvovanja“ pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Gre za udejanjanje načela zaupanja v zemljiško knjigo, ki ga je SPZ povzdignil v eno osnovnih načel civilnega prava, osrednje pravilo, ki utrjuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa izhaja prav iz citirane zakonske določbe. To s pozitivnega stališča pomeni, da na nepremičnini obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, z negativnega stališča pa, da pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0061413
ZOR člen 154, 155, 376. ZVO člen 17.
zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - protipravno izkoriščanje mineralnih surovin v peskokopu – nedovoljen poseg v prostor last države – odškodninska odgovornost – pridobitni interes – vrednost pridobljenega dolomita – ugovor zastaranja – ponavljajoča škodna ravnanja - tek zastaranja – pravdni stroški - spreminjanje tožbenega zahtevka po višini – sprememba razmerij uspeha pravdnih strank med postopkom
Toženec ni imel dovoljenja pristojnega organa oziroma si ni pridobil koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, ki je v lasti tožnice (nepomembno je, če se je peskokop nahajal na zasebnem zemljišču), zato je z izkopavanjem oziroma gospodarskim izkoriščanjem peskokopa (za kar je toženec imel pridobitni interes, saj je izpovedal, da je pri tem zasledoval korist) pridobil pesek, ki si ga je prilastil na škodo tožnice. Škodo predstavlja vrednost pridobljenega peska.
Tožnica je trdila (in dokazala), da je toženec izkoriščal peskokop v spornem obdobju od oktobra 1997 do septembra 2000. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je samo po sebi razumljivo, da je šlo za ponavljalna škodna dejanja, zato je začel teči triletni zastaralni rok od nastanka zadnjih škodnih posledic v septembru 2000.
Ker je tožnica med pravdo spreminjala tožbeni zahtevek po višini (v prvi pripravljalni vlogi ga je delno umaknila oziroma skrčila, na naroku pa zvišala), se je razmerje uspeha pravdnih strank med postopkom spreminjalo. Zato je treba obračunati pravdne stroške po vrednosti spornega predmeta in uspehu pravdnih strank v posameznih fazah postopka.