CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064357
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 311, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – dolžnost uporabnikov do obveščanja – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – povrnitev škode in civilna kazen
V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – varno delo
Tožena stranka za nesrečo pri delu ni krivdno odgovorna, nesreča je nastala zaradi nepazljivosti tožnika, ki se je udaril ob kovinski podstavek za paleto. Toženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo, tožniku je zagotovila varne pogoje dela, paleto pa si je postavil na delovno mesto sam, tako kot mu je ustrezalo.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2.
nagrada upravitelja – davek na dodano vrednost
Pravilnik v 2. členu določa, da se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Ker je bil upravitelj na dan izdaje izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o izplačilu zadnjega dela nagrade zavezanec za plačilo DDV, je sodišče prve stopnje nagrado upravitelja pravilno povečalo za 20 % DDV.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064356
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 207, 207/2, 208, 208/1, 337, 337/1, 337/3. OZ člen 381.
prekinitev postopka – prekinitev po koncu glavne obravnave – nedovoljena pritožbena novota – nekonkretizirane pritožbene navedbe – ugovor pobota – procesne obresti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v toku pritožbenega postopka začet stečajni postopek nad toženo stranko, zaradi česar je postopek prekinjen. Ker pa so bila do nastopa prekinitve postopka opravljena vsa procesna dejanja v toku pritožbenega postopka, je pritožbeno sodišče v zadevi odločalo ob smiselni uporabi 2. odstavka 207. člena ZPP. Pred vročitvijo te sodbe pravdnima strankama pa bo prvostopenjsko sodišče moralo izdati ustrezen sklep o prekinitvi postopka in stečajnega upravitelja tožene stranke pozvati na prevzem pravde.
identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak nepremičnine
Zahteva sodišča, ki je identificiralo nepremičnino, ki je predmet predlaganega vpisa, da naj predlagatelj sodišču predloži listino, na kateri je nepremičnina označena z (začasnim) identifikacijskim znakom, ni bila razumna.
Sodišče prve stopnje bo o ugovoru krajevne nepristojnosti glede preostalega dela tožbenega zahtevka odločilo skupaj z glavno stvarjo, tako kot to določa 288. čl. ZPP za nekatere preostale procesne predpostavke in bo njegova odločitev v zvezi s tem delom lahko predmet izpodbijanja skupaj z glavno stvarjo.
Po določbi 542. čl. ZKP se lahko prisodi odškodnina le za tisto škodo, ki je nastala zaradi neupravičenega pripora, ne pa tudi zaradi odvzema potnega lista.
javni uslužbenec – vojak – vojaška dolžnost – dodatek za stalnost
Iz ugotovitev, da je imel tožnik čin starejšega vodnika, da je svoje delo opravljal v uniformi, da je bil podrejen vodji učnega centra, da je imel ves čas opravka z orožjem in strelivom in da je moral tudi ob sobotah hoditi na strelišče, kamor je bil dostop civilistom prepovedan, je razvidno, da je delo v spornem obdobju opravljal na vojaški dolžnosti, kar pomeni, da je treba tudi to obdobje upoštevati pri presoji višine dodatka za stalnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063492
ZPP člen 286b, 286b/1.
odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe – franšizna pogodba – prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 1. odst. 286.b člena ZPP, mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka je na spornost pooblastila prisotnega JT na naroku opozorila šele po tem, ko so bili že izvedeni dokazi na samem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati kot kršitev, da je navedena oseba na glavni obravnavi postavljala pričam vprašanja in podajala izjave za toženo stranko, saj bi na to morala opozoriti že ob začetku naroka za glavno obravnavo.
Materialnopravno zmotno je izhodišč, da bi odpoved franšizne pogodbe učinkovala le, v kolikor bi ustrezna izjava o odstopu od pogodbe tožene stranke vsebovala tudi ustrezno vsebinsko utemeljitev. Vprašanje dejanskih okoliščin, ki so utemeljevala uveljavljanje enostranskega odstopnega upravičenja tožene stranke, je dejansko vprašanje, od katerega je odvisno sklepanje ali ima podana izjava materialnopravni učinek v smislu prenehanja pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – neplačevanje v rezervni sklad – aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad
Neplačnika sredstev v rezervni sklad morajo tožiti etažni lastniki in pri tem v zahtevku terjati plačilo v rezervni sklad. Tega dejstva morebitne tehnične ovire elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne spremenijo.
ZIZ člen 53. ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2, 388.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – judikatne terjatve – zastaranje občasnih terjatev - zastaranje terjatve iz naslova obresti - – zakonske zamudne obresti
Terjatve obresti kot stranske občasne terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, zakonske zamudne obresti pa v plačilo zapadajo dnevno. V primeru bodočih terjatev iz pravnomočne sodne odločbe znesek terjatve ni pravnomočno ugotovljen, zato zanje ne velja desetletni zastaralni rok. Če pa so zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo do dneva izdaje sodbe, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zanje velja izjema od triletnega zastaralnega roka, in sicer desetletni zastaralni rok.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
definicija lastnih delnic – lastnost lastnih delnic – prepoved pridobivanja lastnih delnic – fiktivni posli – prepovedana ekonomska podpora družbe – veljavnost glasovalnih pravic na skupščini – odsvojitev lastnih delnic – odvisna družba – dejanska odvisnost družbe – obratna odvisnost družbe
Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice.
Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“.
Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala.
Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice, ki so bile odsvojene, ponovno pridobijo svojo osnovno funkcijo, morebitno poprejšnjo lastnost „lastnih delnic“ pa z odsvojitvijo izgubijo, saj je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe ponovno vzpostavljen (družba ni več svoj lasten delničar).
ZUKZ člen 19. Algemeines Bürgerliches Gesetzbuch člen 1333, 1334, 1489.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 75.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevka
Enako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti.
Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega imetnika, ni mogoče govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presoditi ugotovljeno dejansko stanje tudi v smeri v tožbi zatrjevane krivdne odgovornosti tožene stranke.
ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja, od tedaj dalje tečejo zakonske zamudne obresti.
Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka (namesto reintegracije) ter reintegracijskih in reparacijskih zahtevkih gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in ne za samostojni denarni zahtevek. Reintegracijski in reparacijski zahtevki so namreč vezani na odločitev o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, pravno relevantnih dejstev glede navedenih zahtevkov pa sodišče prve stopnje tudi sicer ni ugotavljalo. Upoštevaje navedeno in ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja, do katerega pride zaradi disciplinskega prenehanja delovnega razmerja, krije delodajalec sam svoje stroške, ne glede na izid postopka, prvotoženi stranki sami krijeta svoje stroške postopka.