upravni spor - tožbena novota - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovitev vrednosti nepremičnine ob njeni pridobitvi, pomenijo nedopustno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. To zakonsko določilo omejuje pravico strank glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov v upravnem sporu, in sicer v skladu z njim sodišče tožbenih navedb glede dejstev, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezano vsebinsko presojati.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroški - pred dodelitvijo brezplačne pravne pomoči nastali stroški
Iz predmetne zadeve izhaja, da je bila BPP odobrena za čas od 8. 5. 2014 dalje. Zato tožnik iz naslova predmetne BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Nesporno pa je, da je tožnik vložil tožbo za omenjenega upravičenca še preden je bil upravičencu sploh določen za odvetnika.
V zadevi je sporno učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11-12 z dne 10. 4. 2014 na že izvršeno plačilo davka, in sicer samo v delu, ki se nanaša na obračunane in plačane obresti iz tretjega odstavka 55. člena ZDavP-2. Pri tem pa iz odločbe Ustavnega sodišča ne sledi, da bi se izrecno nanašala na obračun in plačilo obresti, tudi ne tistih, ki so posledica samoprijave. Z odločbo Ustavnega sodišča se razveljavijo določbe ZDoh-2, ki se nanašajo na obračun davka od dividend. Obračunu davka kot takšnemu pa tožeča stranka ne ugovarja. Zato po presoji sodišča že iz tega razloga ne more uspeti z zahtevo, da se ji vrnejo obresti, ki se v primeru, ko gre za samoprijavo, v obračunu prikažejo kot nujni oziroma obvezni del premalo obračunanih davkov. Za učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča, ki ga zahteva tožeča stranka, pa tudi ni podlage v primeru, če je vlogo tožeče stranke šteti za zahtevo, da se ji vrne del plačanega zneska po obračunu. Davčna obveznost tožeče stranke, ki temelji na razveljavljenem delu tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2, je namreč ne le nastala pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča, temveč je bila pred začetkom učinkovanja tudi že izpolnjena. To pa pomeni, da se z ozirom na način izvršitve odločbe, opredeljen v 2. točki izreka, v takšnem primeru v obračun ne poseže, temveč se z uporabo 9. točke 95. člena in šestega odstavka 98. člena ZDoh-2 zgolj prepreči, da bi bile dividende, ki so bile obdavčene ob pripisu kapitalskemu deležu družbenikov, ponovno obdavčene ob izplačilu dobička.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - način ugotavljanja davčne osnove - priglasitev - podpora za promocijo vina - stroški postopka
Pri izplačilu podpore za promocijo vina gre za državno pomoč v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske dejavnosti. Zato se po določbi 70. člena ZDoh ta všteva v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Tožnik v davčnem postopku povrnitve stroškov ni uveljavljal in mu že zato odločitev, da trpi stroške, ki jih ima zaradi davčnega postopka, ne more biti v škodo. Pri tem sodišče še dodaja, da obvestilo o preseganju praga, določenega v 304. členu ZDavP-2, ki ga je davčni organ izdal na podlagi prehodne določbe 94. člena ZDavP-2F, ne predstavlja procesnega dejanja z namenom uvedbe davčnega postopka. Odločba o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se namreč izda na podlagi priglasitve ne glede na to, ali je priglasitev po zakonu obvezna, ali pa se zanjo davčni zavezanec prostovoljno odloči.
davek na dediščine in darila - pravica do odmere davka - zastaranje
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti, kar je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP. Vendar pa je to izjemo treba razlagati ozko in je ni dopustno uporabiti za vprašanje zastaranja odmere davka, ampak se (če zakon ne določa drugače) uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje. To pomeni, da se novela ZDavP-2B, s katero je določen daljši – desetletni zastaralni rok, uporablja tudi pri odmeri davčnih obveznosti, ki so nastale pred njeno uveljavitvijo, če po prej veljavnih predpisih do uveljavitve novele niso zastarale. S takšno razlago zakona ni kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov.
Za izpolnjevanje pogoja komunalne opremljenosti z javnim cestnem omrežjem je treba izkazati obstoj zgrajenih javnih dovoznih poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje ali nahajanje zemljišča v 60 m pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje
ZZI člen 1, 1/1, 1/1-12. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti člen 2, 4, 8, 8/1.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - dejavnost higienske nege - sanitarno zdravstveni pogoji - izpolnjevanje pogojev - oskrba s toplo in hladno pitno vodo
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožniku očita, da nima v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije, zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Tožnik je že v upravnem postopku, kot tudi v tožbi navajal, da dejansko le v enem od treh prostorov, ki se nahaja v kozmetičnem salonu, nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, ima pa jo v kozmetičnem salonu, ki se nahaja na naslovu …. Iz navedenega, kot to pravilno ugotavlja tudi pritožbeni organ, med strankama ni sporno dejstvo, da tožnik v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in nege, nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo.
dohodnina - obnova odmere dohodnine - verodostojna knjigovodska listina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obdavčitev fizične osebe
Ko gre za obdavčitev tožnice kot fizične osebe je za odločitev ključno dejansko vračilo prejetih sredstev, ki ga je mogoče dokazovati tudi z listinami, ki ne štejejo za verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS. Ugotovitev, da vračilo ni bilo opravljeno na TRR družbe in da družba izplačevalka obravnavanih poslovnih dogodkov ni izkazovala v svojih poslovnih knjigah pa predstavljajo je le enega od dokazov, ki se upoštevajo pri presoji dokazanosti zatrjevanega vračila. To pa pomeni, da dejansko stanje, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, tudi na drugi stopnji ni bilo ugotovljeno popolno. Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa predstavlja razlog za odpravo odločbe.
ZG člen 49. ZUOPŽ člen 27. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - osnova za odmero pristojbine - katastrski dohodek - ukrepi za odpravo posledic žleda
Osnova za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je katastrski dohodek gozdov, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Relevantni so podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Drugačno določanje osnove za izračun pristojbine tudi ni predpisano z ZUOPŽ, ki v prvem odstavku 27. člena širi oprostitev iz 18. točke prvega odstavka 73. člena ZDoh-2 oziroma v drugem odstavku uvaja znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in torej ne znižuje katastrskega dohodka, ugotovljenega v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka. Zato ni mogoče slediti stališču tožnika, da je treba znižanje katastrskega dohodka na tej podlagi upoštevati pri odmeri vseh obveznosti, ki se, kot ta v obravnavani zadevi, odmerijo v odvisnosti od višine katastrskega dohodka.
ZRev-2 člen 31, 31/2, 53, 53/1, 53/1-2, 56. ZASP člen 161.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kolektivna organizacija - posebno poročilo neodvisnega revizorja - kršitev pravil revidiranja
V obravnavani zadevi je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem odločala v postopku nadzora nad kakovostjo dela pooblaščene revizorke na podlagi drugega odstavka 31. člena ZRev-2 in v tem postopku tožnici zaradi v izreku izpodbijane odločbe ugotovljenih kršitev sprejela ukrep in sicer izrek opomina.
Za Posebno poročilo neodvisnega revizorja, ki ga je tožnica podala v skladu z 161. členom ZASP, toženka utemeljeno ugotavlja, da ni v skladu z 38. odstavkom MSR 700, ker ne vključuje vseh sestavin, katerih vključitev je pogoj, da se sme revizorjevo poročilo sklicevati na MSR. Zato morala biti njegova vsebina vključenega v revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih zavoda za leto 2013 kot podnaslov, pod mnenjem pooblaščene revizorke naslovljeno kot Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah ali podobno.
dohodnina - akontacija dohodnine - pogodba o poslovodenju - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - glavni delodajalec
Po določbah ZDoh-2 se za zaposlitev in s tem za odvisno pogodbeno razmerje šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev direktorjev. Dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. To z ozirom na kogentno naravo navedenih zakonskih določb velja absolutno, ne glede na siceršnjo vsebino pogodbenih razmerij.
Dohodek iz delovnega razmerja vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Tožnica dejanskim ugotovitvam davčnih organov glede plačevanja goriva s strani poslovodje s plačilnima karticama tožnice ter vodenja evidenc v tej zvezi ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja dejanskim ugotovitvam, ki se nanašajo na posojila oziroma njihovo obrestovanje. Zato se oboje utemeljeno upošteva kot prejeta ugodnost in s tem boniteta, ki se všteva v bruto znesek osebnega prejemka. Že pritožbeni organ tudi pravilno pojasni, da v zakonu ni podlage za to, da bi bilo treba znesek dohodkov zmanjšati za DDV, razviden iz izstavljenih računov. Kot dohodek se namreč ne upošteva dohodek, ki ga je dosegel izdajatelj računa, temveč se upoštevajo celotni izplačani zneski.
Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidna dejanska podlaga za izračun akontacije dohodnine na podlagi šestega odstavka 127. člena ZDoh-2. Obrazložitve v tem pogledu tudi ne dopolni drugostopenjski organ. Res je sicer, da tožnica položaju delodajalca iz šestega odstavka 127. člena prvič ugovarja šele v tožbi, vendar obenem utemeljeno navaja, da obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu nima razlogov in da je zato ni mogoče preizkusiti.
trošarina - vračilo trošarine - trošarinska kontrola - nepravilno ravnanje s trošarinskim blagom - trošarinsko dovoljenje
Tožnik za trošarinsko blago, za katerega so bile v trošarinski kontroli ugotovljene nepravilnosti, ne bi smel sam obračunavati in plačevati trošarine na podlagi obračuna, saj mu je bila lahko trošarina za predmetno trošarinsko blago zaradi nepravilnosti odmerjena le na podlagi odmerne odločbe. Tožnik, ki je trošarinski zavezanec, je seznanjen z režimom in dolžnim ravnanjem s trošarinskim blagom, kot mu ga nalaga ZTro. Kljub temu pa je predmetne trošarinske izdelke hranil v skladišču, ki ni bilo v trošarinskem dovoljenju opredeljeno kot trošarinsko skladišče. S tem je bil onemogočen tudi carinski nadzor nad predmetnim trošarinskim blagom. Tudi po presoji sodišča ni mogoče nesporno zaključiti, da je v danem primeru bilo prav predmetno trošarinsko blago tisto, za katero je tožnik sam obračunal in plačal trošarino, kot je to pravilno tožniku pojasnil tudi carinski organ. Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da v postopku ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je šlo v obeh primerih dejansko za isto trošarinsko blago.
Ugotovitvi davčnega organa, da tožnik ni upravičen do zamudnih obresti niti na podlagi 97. niti na podlagi 100. člena ZDavP-2 oziroma da ni izkoristil rednih pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo za uveljavljanje obrestnega zahtevka, tožnik ne ugovarja. Po mnenju sodišča je zato pravilen zaključek drugostopenjskega davčnega organa, da je tožnikov zahtevek vložen v zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Posledično je pravilen sklep o zavrženju tožnikove vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZDoh-2 člen 45, 109, 113. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 23.
Tožnik je uveljavljal plačan davek na Hrvaškem. V Sloveniji ni plačal akontacije dohodnine, zato nima pravice do vračila iz naslova preveč plačane akontacije dohodnine.
ZG člen 3, 3/1, 3/1-14, 22, 22/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 20, 20/1.
gozd - obnova gozda - ukrepi za obnovo gozda - sanacija goloseka - lastnik gozda - tožbena novota
Organ je odločitev oprl na 23. člen ZG. Po prvem odstavku tega člena mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, lastnik gozda. Tožbene navedbe, da očitanega goloseka tožnik ni izvedel sam, so tako neutemeljene; po citirani zakonski določbi se namreč obnovo gozda naloži lastniku zemljišča, na katerem je bil izveden golosek (ne glede na morebitnega drugega povzročitelja).
Določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, se uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v tem zakonu (2. člen ZG), če gre torej za zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter ki obsega kot najmanjšo površino 0,25 ha (ter tako dejanska raba, ki je podatek zemljiškega katastra, ni pomembna).
DDV - izdaja identifikacijske številke - instrument zavarovanja
Davčni organ je tožniku po vložitvi zahtevka za izdajo ID številke za DDV, s sklepom naložil, da v roku osmih dni predloži instrument zavarovanja, ki zagotavlja izpolnitev davčne obveznosti. Ker tožnik ni izpolnil naložene obveznosti in ni predložil instrumenta zavarovanja, je davčni organ z izpodbijano odločbo zavrnil njegovo zahtevo za izdajo ID številke, za kar je imel imel pravno podlago v 77a. členu ZDDV-1. Gre za določbo, ki je bila v naš pravni red sprejeta z novelo ZDDV-1B, in je predvidena za primere, ko davčni organ utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - prijava na razpis - vodstvene izkušnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje predvsem glede vodstvenih izkušenj, ki so po merilih iz ZDT-1 ena od relevantnih okoliščin za imenovanje vodje ODT. Za zakonito odločitev je potrebno, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno tudi glede vseh drugih podatkov in objektivnih okoliščin, ki vplivajo na imenovanje vodje ODT, kot jih predpisuje ZDT-1. Po presoji sodišča se mora o vseh relevantnih okoliščinah toženka izreči tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na način, da jih je mogoče preizkusiti.
Upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - končni zapis - pogodba - zavrženje tožbe
Izpodbijani končni zapis ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj lahko v zapisu ugotovljene nepravilnosti vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, pri čemer ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, ampak za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe. Enako velja tudi za izpodbijano obvestilo pogodbenemu partnerju, ki je že pojmovno akt pogodbenega razmerja in ne oblastveni akt nosilca javnih pooblastil, zato tudi to obvestilo ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZKme-1 člen 156. ZUP člen 138, 146, 210, 214. Uredba Komisije EU št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 25, 29, 30, 30/1, 30/3, 30/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - znižanja in izključitve - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko tožeča stranka dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska (četrti odstavek 30. člena Uredbe Komisije EU št. 65/2011). Ni pa tudi navedla pravnih podlag, iz katerih izhaja odgovornost tožeče stranke za vključitev neupravičenega zneska. Pomanjkljivo obrazložena odločba pa pomeni takšno bistveno kršitev pravil postopka (člen 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/2, 36, 36/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4. ZPP člen 155, 155/1. ZUS-1 člen 25.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika - napaka volje - nestrinjanje s predlagano mejo - umik zahteve za evidentiranje urejene meje - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Iz zapisnika izhaja, da je voden tako, kot določajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN ter 4. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. To pa pomeni, da sodišče šteje, da vsebina v zapisniku zapisanega ustreza poteku in vsebini opravljenih dejanj in danih izjav. Tudi sam tožnik v tožbi ne trdi, da bi na zapisnik pred njegovim podpisom podal pripombe (v smislu, da bi v zapisniku kaj ne bilo zapisano ali ne bilo zapisano pravilno) ali da bi na mejni obravnavi izrazil nestrinjanje s predlagano mejo, ob tem ko bi hkrati pokazal svojo mejo, kar bi pomenilo – glede na peti odstavek 31. člena ZEN – da s predlagano mejo ni soglašal. Kar pomeni, da (niti) ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane in zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo.
Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati; lahko se uveljavlja v pravdnem postopku.