ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/4, 19, 19/4.
izvršba in zavarovanja
Če izvršitelj ni prejel niti odredbe sodišča o pravi izvršbe, niti ustreznih listin iz 4. odst. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, niti predujma za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja, tedaj izvršitelj ni upravičen do plačila za storitev v stalnem znesku v višini 25 točk (tar. št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev) za postavko seznanitev s spisom in vpis v evidenco.
Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.
Skupna odškodnina - 850.000,00 SIT. Telesne bolečine - 300.000,00 SIT. Strah - 100.000,00 SIT. Duševne bolečine zaradi ZŽA - 450.000,00 SIT; 1/4 ZŽA je posledica bolezenskih sprememb.
Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT, vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.
V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi določbe 259. člena ZIZ, torej predlog za zavarovanje še ne zapadalih občasnih dajatev s predhodno odredbo. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom o zavarovanju opr. št. Z 2000/00040-3, z dne 22.5.2000, kot pravilno opozarja dolžnik, izdalo sklep, kot pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini. S takšnim sklepom sodišče prve stopnje o predlogu upnice ni odločilo; za izdani sklep pa upnica predloga ni vložila. Sodišče prve stopnje je torej prekoračilo upničin predlog, dolžnik pa se v ugovoru sklicuje prav na to kršitev, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 357. členom in 3. točko 365. člena ZPP ugovoru ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.
Če do vložitve predloga za obnovo postopka preteče več kot pet let od dneva pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana v prejšnjem postopku, predlog pa tudi ni podan iz razloga po drugi ali četrti točki 394. člena ZPP, se predlog za obnovo postopka zavrže.
Po 1. odst. 496.a člena ZPP v postopkih v gospodarskih sporih pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Iz podatkov spisa izhaja resničnost navedb pritožnice o njenem opravičilu izostanka z naroka in predloženem zdravniškem potrdilu (priloga B1). Pritožnica je z njim verjetno izkazala, da pritožbi priloženih dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Pritožbi priložene fotokopije položnic (priloge B 2 do B6), je pritožbeno sodišče zato presojalo kot dopustne pritožbene novote, ki bi lahko pripeljale do drugačneag izida postopka, v kolikor bi prvostopno sodišče z njimi razpolagalo.
Glede na določbo 1. odst. 40. člena ZIZ mora upnik že v predlogu za izvršbo navesti sredstvo in predmet izvršbe, ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Tako bi upnik moral podatke o dolžnikovem dolžniku (delodajalcu) navesti že v predlogu za izvršbo, saj drugače izvršbe na dolžnikovo plačo ne bi bilo moč opraviti. Ker je to storil naknadno, stroškov, ki so mu pri tem nastali, ni dolžan nositi dolžnik. Ta je glede na odločitev v sklepu o izvršbi upniku že dolžan povrniti stroške v zvezi s predlogom za izvršbo. V vlogi z dne 14.03.2000 priglašeni stroški tako niso bili potrebni, saj bi se jim upnik lahko izognil z vložitvijo popolnega predloga za izvršbo.
ZTLR člen 15, 15/2, 15/4, 15/6, 15, 15/2, 15/4, 15/6.
lastninska pravica
Kadar je sporno, ali so bila gradbena dela na solastni stavbi, ki jih je opravil le eden od solastnikov, nujna ali pa le redno vzdrževalna, mora mnenje o značaju del podati izvedenec.
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo štelo za nepopolen le glede oznake nepremičnin in v zvezi s tem predmetom izvršbe upnika pozvalo, da svoj predlog za izvršbo dopolni. Upnik tega v postavljenem roku ni storil, zato je bilo sodišče prve stopnje upravičeno v skladu z določbo 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, zavreči predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Glede ostalih predlaganih sredstev in predmetov izvršbe pa je bil predlog za izvršbo ob vložitvi popolen. Zato sodišče prve stopnje za zavrženje predloga za izvršbo na ostale predmete izvršbe, ni imelo podlage v zakonu.
nepopoln predlog za izvršbo - postopek z nepopolno vlogo - zavrženje predloga
Upniku ne bi bilo potrebno predložiti sklepa o izvršbi, saj ga je izdalo Okrajno sodišče v Trbovljah t.j. sodišče pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo. Moral pa bi sodišču prve stopnje predložiti overjeni prepis sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani s potrdilom o njeni izvršljivosti. Potrdilo o izvršljivosti mora biti skladno z določbo 1. odst. 42. člena ZIZ na sami odločbi.
Tožena stranka kljub pozivu prvostopnega sodišča vse do zaključka postopka na prvi stopnji ni predložila dokazila o zatrjevanem plačilu vtoževanega zneska dne 19.6.1996. Iz priloženega sporočila o obremenitvi, ker ga ni potrdila APP, namreč ni bilo moč sklepati o izvršenem plačilu. Šele pritožbi je kot dokazilo priložila izpisek APP. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj tega dokaza ni predložila že v postopku na prvi stopnji.
ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382, 382/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V primeru, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopke pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Torej je treba tudi pri odločitvi o dovoljenosti revizije uporabiti določbe ZPP iz leta 1977, to je 2. odstavek 382. člena.
ZPP člen 108, 108/1, 169, 169/2, 108, 108/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niso priložene listine, predložitev katerih zahteva ZPP, je takšna vloga nepopolna in je potrebno vložnika pozvati, da jo v določenem roku dopolni s predložitvijo zahtevanih listin.
začasna odredba - vrnitev akceptnih nalogov - umik predloga za začasno odredbo
Sporni akceptni nalogi so bili res dani v zavarovanje plačila pogodbeno dogovorjene cene, a pritožnik prezre, da priznava, da tožena stranka ni izvedla vseh pogodbeno dogovorjenih del. Zato tožeča stranka očita toženi stranki (med drugim), da zlorablja dano pooblastilo glede predložitve akceptnih nalogov v izplačilo, ki temelji na predpostavki, da bodo pogodbena dela opravljena v skladu s pogodbo.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je D.J., zavarovanec tožene stranke, ustavil svoje vozilo pred ožino, D.T., voznik avtomobila tožeče stranke, pa naj bi "oplazil" z vozilom pri hiši št. 324 Baščanska Draga. Takšna dejanska podlaga pa ne omogoča preizkusa, ali je za obravnavani odškodninski primer uporaba 1. odst. 178. čl. ZOR pravilna. V povzetih dejanskih ugotovitvah namreč ni odgovora na vprašanje, katero dolžnost varne vožnje je sploh prekršil zavarovanec tožene stranke. Zato povzete dejanske ugotovitve seveda tudi ne omogočajo presoje o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke.
ZAP člen 27, 27/4, 36, 27, 27/4, 36. ZASP člen 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2, 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2.
materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodba
Zgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice.