prehod delavcev k drugemu delodajalcu - ugotavljanje trajno presežnih delavcev
Okoliščina, da je delodajalec najprej ponujal delavki (čistilki) razporeditev k drugemu delodajalcu (čistilnemu servisu, ki je prevzel pri delodajalcu zaposlene snažilke), in da jo je delodajalec, po njeni odklonitvi takšnega prehoda obdržal na delu, ne onemogoča nadalnjega postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev. Če se je tožena stranka odločila, da dejavnosti čiščenja ne bo več sama izvajala, je ob dejstvu, da tožnica ni hotela k drugemu delodajalcu, lahko izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, v katerem je delavki zakonito prenehalo delovno razmerje.
Administrativni tečaj ne predstavlja stopnje strokovne izobrazbe v smislu 2. odstavka 17. člena ZTPDR.
URS člen 156. ZFPPod člen 37, 39. ZPP člen 205, 205-6, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZSReg člen 8, 8/1, 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za oceno ustavnosti - ZFPPod - prekinitev postopka
Družbenik je kot pritožnik zoper izpodbijani sklep k pritožbi priložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določil 37. in 39. čl. ZFPPod. Zaradi smiselne uporabe 6. tč. 205. čl. ZPP v zvezi s 156. čl. URS, je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev registrskega sodišča o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Ob tem je, ker ZSReg tega vprašanja, ki se nanaša na prekinitev postopka v zvezi z vložitvijo pobude pred Ustavnim sodiščem ne ureja, uporabilo smiselno določbe 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Zato je sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka spremenilo. V tej posledici pa je moralo razveljaviti tudi izpodbijani sklep v 1. odstavku izreka, ki zaradi prekinitve postopka ni več smiselen (3. tč. 39. čl. ZSReg). Če bo pobuda sprejeta v obravnavo kot je že bila za oceno ustavnosti (4. odst. 27. člena in 37. čl. ZFPPod, Ur. l. RS, štev. 71/99) in nato v odločanje v smislu 26. in naslednjih členov ZUSt, se bo postopek pred registrskim sodiščem nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 353, 353/-3, 353/1, 353/1-1, 353/1-2, 370. SKPG člen 43. ZDSS člen 14.
poškodba pri delu - povrnitev premoženjske škode - izguba na zaslužku - rudar - dodatek za težje pogoje dela - nočno delo - dodatek za delo v rudniku - plača - prerazporeditev delavca
Jamski dodatek in dodatek za nočno delo sta sestavni del plače, zato ju je potrebno upoštevati pri izgubi na zaslužku, do katere pride zaradi prerazporeditve delavca v posledici utrpljene poškodbe pri delu.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 89.
reintegracijski zahtevek
Če delavec vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ima pravico do ponovne zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu, čeprav se je v vmesnem času, to je v času trajanja sodnega spora, zaposlil drugje. Delavcu za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih hkrati.
Zdravstvene težave (bolečine v hrbtnici) tožnika ne opravičujejo oz. ne morejo izključiti njegove disciplinske odgovornosti za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti (predčasen odhod z dela), lahko pa bi predstavljale tehtno olajševalno okoliščino, ki vpliva na izbiro disciplinskega ukrepa, oz. na presojo, ali je bil preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zakonit in primeren ukrep.
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi. Ugovorni razlogi so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
V postopku za ureditev mej mora izvedenec geodetske stroke sodelovati praktično ves čas (134., 135. in 138. člen ZNP). Pritožniki konkretno ne pojasnijo, kateri stroški naj bi nastali prav zaradi predlagateljeve zahteve po postavitvi novega izvedenca. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da zaradi postavitve novega izvedenca niso nastali bistveno drugačni stroški, kot bi nastajali, če bi se nepravdni postopek končal s prvim izvedencem. V vsakem primeru bi se moral izvedenec udeležiti naroka na kraju samem dne 7.7.1998, ki je bil razpisan že pred razrešitvijo prvega ter postavitvijo novega izvedenca; glede na določbo 135. člena ZNP pa bi v vsakem primeru nastali tudi stroški za izdelavo skice, v kateri je razvidna meja, o kateri je bila sklenjena poravnava. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da predlagatelj z zahtevo po postavitvi novega izvedenca ni povzročil posebnih stroškov postopka, ki bi narekovali drugačno stroškovno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da skupne stroške trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se (če v njem ni izrecno navedeno kaj drugega) nanaša na plačilo taks postopka, kar pomeni za vse vloge in dejanja v postopku. Oprostitev učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje (1. odst. 14. čl. ZST).
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Neobstoj aktivne legitimacije je materialnopravni zaključek, ki ga je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi dejanske ugotovitve, da tožeča stranka ni dokazala, da bi vstopila v najemno pogodbo kot najemodajalec namesto družbe D. d.o.o., saj ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je tožeča kupila tudi tiste poslovne prostore, ki jih je imela v najemu tožena.
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Če je asignat kot dožnik asignanta plačal njegovo obveznost asignatorju, je s tem prišlo do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika (asignanta). Čeprav je asignacija zakonit pravni posel, predstavlja neobičajen način poplačila terjatve, če s pogodbo, iz katere izvira terjatev, poravnava z asignacijo, tak način plačilo terjatve ni bil že vnaprej dogovorjen.
Slovensko civilno procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov. To pomeni, da neka vrsta dokaza (konkretno: zaslišanje priče na glavni obravnavi) nima a priori večje teže kot nek drug dokaz (zapisnik o zaslišanju te priče pri sodniku za prekrške).
odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah
Glede na merila iz 200. člena ZOR ter upoštevaje potrebnost individualizacije in objektivizacije odškodnin je prisojena primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 30, 30. ZPP člen 2, 182, 182/3, 2, 182, 182/3.
sredstva izvršbe - kumulacija zahtevkov - zahtevek - sredstva izvršbe
Ni nobene zakonske ovire, da upnik ne bi sredstev izvršbe predlagal podredno, torej tako, da sodišče ugodi naslednjemu predlaganemu izvršilnemu sredstvu samo, če izvršba s prej predlaganim ni uspešna. Takšen upnikov predlog je nenazadnje tudi v korist dolžniku, saj je z zaporedno uporabo sredstev izvršbe preprečena možnost, da bi upnik prišel do večkratnega poplačila svoje terjatve.
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
Po določbi 3. odst. 400. člena ZPP/77 je revizija možna vselej zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja in upnikove terjatve, katere po višini ali zapadlosti izrecno ne izpodbija. Navedb o vdoru vode v trgovino ter o finančni stiski ni mogoče šteti za ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ.
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2.
zamuda - upniška zamuda
Ker je obligacijskopravno razmerje na podlagi ugotovljenega neposlovnega ravnanja toženca med pravdnima strankama obstajalo, bi tožnica bila dolžna v skladu z določbo 2. odstavka 310. člena ZOR pravilno ponujene delne denarne izpolnitve sprejeti, da ne bi prišla v t.i. upniško zamudo (1. odstavek 325. člena ZOR) in se izognila učinkom le-te, med katerimi je kot posledica predvidena tudi ta, da od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti (2. odstavek 326. člena ZOR).