povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena krivda - ravnanje oškodovanca - uporaba varnostnega pasu - višina zavarovalne vsote - valorizacija
Pripenjanje z varnostnim pasom zmanjša intenziteto poškodb nosečnice ob trku, medtem ko lahko na plodu, starejšem od 4 mesecev (tožnica pa je bila v šestem mesecu nosečnosti), povzroči hude, tudi smrtne poškodbe, možnost okvare pa je večja, če gre za rizično nosečnost. V konkretnem primeru je premalo podatkov, da bi bilo moč zanesljivo ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna ali bi sploh ne nastala, če bi poškodovanka bila privezana. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (35. čl.) je določal obveznost privezovanja z varnostnim pasom, zgolj dejstvo, da tožnica v času nesreče ni bila privezana z njim, pa ne zadošča za zaključek, da je podana njena sokrivda, temveč mora obstajati tudi vzročna zveza med njenim ravnanjem (opustitvijo privezovanja) in (zato večjo) škodo. Ker pa je glede na podano izvedensko mnenje mogoče zaključiti, da bi bila v primeru privezovanja škoda lahko celo večja, ni mogoče šteti, da bi bila tožnica tudi sama kriva, da je nastala škoda oziroma da je nastala večja škoda, kot bi sicer. Odmera odškodnine 25-letni poškodovanki (zlom obeh stegnenic, rana na obrazu in levem kolenu, udarnina na obrazu, zlom zobnih kron prvih treh zob) za nepremoženjsko škodo. Tožena stranka pri ugovoru omejene zavarovalne vsote prezre, da je treba zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valorizirati na dan sojenja. Sodišče prve stopnje tega sicer ni napravilo, ker je (materialnopravno zmotno) menilo, da je upoštevna zavarovalna vsota, ki velja na dan sojenja. Ker pa je postopek valorizacije zavarovalne vsote zaradi ohranitve njene realne vrednosti na dan sojenja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je to lahko pritožbeno sodišče storilo samo, pri čemer je uporabilo enak način valorizacije, kot ga je ponudila tožena stranka za valorizacijo akontacije. Indeks drobnoprodajnih cen je znan podatek, saj se vsakomesečno objavlja v Uradnem listu.
ZZZDR člen 87, 88, 90, 87, 88, 90. ZD člen 11, 11.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - javna listina - zapuščinski postopek - pravdni stroški - spor o dejstvih
Očetovstvo je dopustno obravnavati le kot glavno vprašanje ter v postopku in rokih, ki jih določa rodbinska zakonodaja (sedaj 86. - 94. čl. ZZZDR). Neodvisno od tega pa je bodisi kot glavno bodisi kot stransko vprašanje vselej dopustno odločati v sporu, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve ali priznanja. Javna listina je tista, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samostojen zavod ali samostojna organizacija v zadevi poverjene ji javne službe (določilo 1. odst. 164. čl. Zakona o upravnem postopku iz l. 1956). Fotokopija ne more predstavljati javne listine, temveč bi bil to lahko le original listine ali njen na ustrezen način overjen prepis (overjena fotokopija).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Pravno priznana škoda so duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti pa so pravno priznane škode le ob pogoju posebne intenzivnosti in zadosti dolgega trajanja.
Obveznost delodajalca, da delavcu izplačuje osnovno plačo na podlagi SKP določene izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega se uvršča delavčevo delovno mesto in obveznost plačila regresa za letni dopust, ni odvisna od uspešnosti poslovanja in predstavlja fiksni izdatek, s katerim mora delodajalec v naprej računati.
Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
Zgolj besedna razlaga pojma "resne in dejanske uporabe blagovne znamke za zaznamovanje blaga" ne more biti izhodišče pravilnemu razumevanju. Pri razlagi je treba izhajati iz osnovne funkcije blagovne znamke, da kot znak razlikovanja služi prepoznavnosti blaga imetnika blagovne znamke na trgu. Tej pa bo zaščiteni znak služil, če se bo na trgu pojavljal tako, da bo prepoznaven kot znak razlikovanja v povezavi z določenim blagom, ki je že na trgu, ali pa so priprave za zaključek proizvodnje in prihod na trg že v sklepni fazi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera
Trajne posledice poškodb tožnici povzročajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja delovne in splošne življenjske sposobnosti; tožnica je bila zaradi posledic poškodbe glave prisiljena opustiti študij in si poiskati zaposlitev; hitra vzkipljivost, jokavost, motnje spomina in pomanjkanje koncentracije ji otežkočajo opravljanje poklica učiteljice in mora pri opravljanju dela vlagati povečane napore za dosego slabših delovnih rezultatov, kar povzroča občutke manjvrednosti; tožnica je bila zaradi posledic poškodbe prisiljena opustiti dotedanje hobije - ples, kolesarjenje in planinarjenje; ovirana je pri delih, ki zahtevajo močan in fin prijem z levico ter ne more dvigovati težjih bremen,... Pravična odškodnina za opisane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, upoštevaje tako okoliščine primera, kot stopnjo bolečin, je 7.000.000,00 SIT.
ZOR člen 67, 67/4, 67, 67/4. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov - listina - priča - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - sporazum
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (dogovor o odlogu plačila), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje direktorja upnika), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
ZZK člen 17, 17/2, 21, 82, 17, 17/2, 21, 82. ZKZ člen 20, 20.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj - večkratni zaporedni prenosi - priposestvovanje
Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev - izrek sodbe
Listine v prilogah A1 - A4 pa niti ne morejo biti podlaga za opredelitev tožbenega zahtevka, ker iz njih ni razvidno, katero filmsko in video gradivo tožeča stranka zahteva. Gre namreč za dopis (priloga A1), pooblastilo (priloga A2), seznam plačil (priloga A3) in ponudbo z dne 23.02.1990 (priloga A4). Zaradi opisane pomanjkljivosti je izrek sodbe sodišča prve stopnje nerazumljiv. Ker sodbe ni moč preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Trditev, da na naslovu P... že 2 leti deluje nov subjekt, in da dolžnik na tem naslovu nima niti ene premičnine ali nepremičnine, ki bi lahko bila predmet rubeža, v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te.
Dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Načelo iskanja materialne resnice v zvezi z ugotovitvijo spornih dejstev je moč realizirati le v okviru postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku. Dokazovanje spornih dejstev je časovno omejeno z določilom 286. členom ZPP.
Res je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka predlagal, naj ga stečajni senat oprosti plačila predujma, ker da je nesloventen, "lastniki" pa tudi naj ne bi imeli sredstev za plačilo predujma. Ker možnost oprostitve plačila predujma v določbah ZPPSL ni izključena, bi sodišče moralo, predno je izdalo izpodbijani sklep, o tem predlogu odločiti.
Slabo finančno stanje in trditve o razgovorih med pristojnimi organi, ne pa tudi o morebitnih dogovorih, nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, tudi če bi tožena stranka dokazala, da sta resnični.