Odločitev sodišča o povračilu pravdnih stroškov je objektivna posledica uspeha pravdnih strank v sodnem postopku in temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP. Stranka, ki v pravdi popolnoma propade, mora nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki jih je tožeči stranki povzročila, v obravnavanem primeru tožena stranka po svoji krivdi, ker ob zapadlosti terjatve tožeči stranki le-te ni poplačala. Odločitev o tem, ali bo odmerjene stroške tožeča stranka od tožene tudi izterjala v sledečem izvršilnem postopku, je na tožeči stranki. Pritožbeno sodišče tožne stranke ne more odvezati obveznosti povračila stroškov tožeči stranki, niti zmanjšati njene obveznosti, ker je ta določena skladno z odvetniško in taksno tarifo.
Tožena stranka bi morala postaviti konkretne trditve v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi še vedno preprečevale pravilno delovanje celotnega sistema. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, s pomočjo katerih bi se relevantna dejstva šele ugotovila.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - bistvena kršitev
Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi predujem v višini 160.000,00 SIT, vendar pa razlogov za svojo oceno stroškov ravno v odmerjeni višini ni navedlo. Zgolj povzetek zakonskega teksta 1. in 2. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je dolžan izvršilne stroške plačati najprej upnik, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 160.000,00 SIT, ne zadostuje. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti.
Za sojenje v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O odločilnem dejstvu, namreč o tem, kakšen je bil dogovor pravdnih strank, obstaja tako nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov o izpovedbah tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke. Sodbe zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
Tožeče stranke v tožbeni naraciji in tožbenem petitu zatrjujejo, da jim je tožena stranka z odklopom električne energije v skupnih prostorih A., motila zadnjo mirno posest električne energije. Zatrjujejo torej svojo posest na električni energiji. Po ZTLR je predmet posestnega varstva posest stvari, le če gre za stvarno služnost, pa tudi posest pravice (primerjaj 70. in 75. čl. ZTLR). S priključitvijo svojih poslovnih porostorov na električno omrežje, naročnik električne energije ne pridobi posesti na njej, zato tudi ni mogoče pritrditi tožnikom, da jim je bila z odklopom električne energije kot motitvenim dejanjem motena posest električne energije, ker te posesti nikdar niso pridobili.
Kadar sodišče prošnji stranke za preložitev naroka ugodi, mora priklicati že razpisani narok, razpisati nov narok in o tem stranke obvestiti (prim. 2. odst. 116. čl. ZPP). Ker tožeča stranka preklica naroka, razpisanega za dne 7.6.1999 ni prejela, to implicitno pomeni, da njeni prošnji ni bilo ugodeno. Nobena določba ZPP ne zavezuje sodišča, da o svoji negativni odločitvi o prošnji stranke za preložitev glavne obravnave stranko obvešča, zato tudi ni mogoče prvostopnemu sodišču očitati nobene bistvene postopkovne kršitve.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo, da založi predujem za stroške izvršilnega postopka, upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine ne bo uspešna. Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Po določbi 3. odst. 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) ugotovi sodišče v postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, obstoj sporne terjatve (ugotovitveni del sodbe) in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave (dajatveni del sodbe). Dajatveni del mora pri tem oblikovati kot pri vsaki dajatveni sodbe, tako da določi denarni znesek, morebitne obresti in rok plačila.
Tožnik, ki je zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke glede prenehanja delovnega razmerja, ni pa po višini opredelil zneskov nadomestil plače, ni upravičen do povračila stroškov postopka v zvezi z njegovim denarnim zahtevkom, ki ga je postavil le opisno, čeprav je bilo temu njegovemu zahtevku sicer ugodeno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo le, da je nezarubljivi del plače sorazmeren višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstaja zakonska dolžnost preživljanja. Dolžnica pa v pritožbi nasprotuje prav višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Ker sodišče prve stopnje ni določno navedlo višine zarubljivega dela dolžničine plače, izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa, s katerim je obdolžencu izreklo sodni opomin, pravilno ugotovilo, da le ta še nikoli ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, ter ga je oškodovanec tako kot že mnogokrat pred opisanim dogodkom, s stalnim ponavljanjem žaljivk, kričanjem in nedostojnim obnašanjem izzval, da ga je potem, ko mu je vrgel v prednji blatnik avtomobila še kanto za smeti, enkrat udaril v predel obraza in mu povzročil udarnino nosu, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenim navedbam obdolženčevega zagovornika ter ob ugotovitvi, da je ravnanje obdolženca majhnega pomena, le temu izreklo oprostilno sodbo ob uporabi določila čl. 14 KZ.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 81, 81/1, 81/5.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da je tožeča stranka prenehala po skrajšanem postopku na podlagi določb 394.-398. Zakona o gospodarskih družbah zaradi česar je bila izbrisana iz sodnega registra, to pomeni, da ne obstaja več in da nima pravnega naslednika. Zato je potrebno v takem primeru njeno tožbo v skladu s 5. odst. 81. čl. ZPP zavreči, saj se omenjena pomanjkljivost ne da odpraviti. 1. odst. 394. člena ZGD ne vsebuje določil glede pravnega nasledstva družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, niti glede terjatev izbrisane družbe. Zato družbenik, ki v izjavi in v skladu z gornjim določilom prevzema obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ni pravni naslednik izbrisane družbe.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka glede postopka, ki se je vodil pred sodiščem pristojnosti primerljive z okrožnim sodiščem, odloča senat tega sodišča sestavljen po določilu čl. 25/VI ZKP.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).
zmotno ugotovljeno dejansko stanje - o dvomu v korist obdolženca - in dubio pro reo
Če je sodišče 1. stopnje upravičeno podvomilo v obtožbo, ne da bi istočasno ugotovilo resničnost ali verjetni razlog v resničnost žaljive obdolžitve, takšne oprostilne sodbe ni mogoče izpodbiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Če je obtoženec, ki je na razglasitvi napovedal pritožbo, pa je napoved z vlogo po zagovorniku umaknil, nato pa je v roku za napoved preklical umik napovedi in nato vložil pritožbo zoper v celoti izdelano sodbo, pritožba ni dovoljena, ker se je z umikom napovedi hkrati odpovedal tudi pritožbi. Odpoved pritožbi pa se ne more preklicati. Sodišče 2. stopnje je dolžno takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.