CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066932
ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1. SPZ člen 88, 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZNP-1 člen 179.
nujna pot - varstvo služnostne pravice - oviranje izvrševanja služnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - ustanovitev nujne poti - širina nujne poti - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nedopustna pritožbena novota - objektivno nova dejstva
Če sta nasprotna udeleženca zožila širino nujne poti z naknadno postavitvijo betonskih stebričkov, to ne utemeljuje zahteve po razširitvi nujne poti, temveč bi bilo na mestu varstvo že obstoječe služnostne pravice zaradi njenega oviranja.
Predmet pritožbenih novot so lahko le subjektivno nova dejstva, ne pa tudi objektivno nova dejstva, to je dejstva, ki so nastala šele po izdaji sklepa sodišča prve stopnje.
sodna taksa - predlog za taksno oprostitev - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 10. člena ZST-1 je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Gre za določbo, ki je umeščena med taksne oprostitve na podlagi zakona, zato stranki ni treba posebej zaprositi za taksno oprostitev, oziroma ji (v primeru, da ustrezno odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči pridobi po izteku roka, v katerem mora predlagati taksno oprostitev) ni treba izkazovati pogojev za taksno oprostitev. Stranka za predlog za taksno oprostitev (oziroma za odločanje o njem) nima (več) pravnega interesa.
Zaradi ugotovljene pogodbeno dogovorjene izključitve zavarovalnega jamstva pri drugotoženki, odgovornosti njenega zavarovanca prvostopno sodišče pravilno sploh ni presojalo. V razmerju do obeh toženih strank gre tudi za nedopustno širjenje trditev z okoliščinami, ki merijo na doslej nezatrjujočo objektivno odgovornost obeh zavarovancev, na katero se pritožba sedaj prvič tudi izrecno sklicuje.
Ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je kontejner zanihal in ali je bil pravilno naložen. O obojem se je opredelilo, pri čemer je opravilo presojo potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem s področja varstva pri delu, temelječo na podlagi konkretnih okoliščin zadeve, in odločitev o nepotrebnosti dokaza tudi v zadostni meri obrazložilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067068
KZ-1 člen 62, 62/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 128, 128/1, 340, 340/1, 340/1-1, 372, 372-5. URS člen 29, 29-3, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - plačilo za prevoz - zakonitost dokazov - preiskava elektronske naprave - soglasje obdolženca - jezik, ki ga obdolženec razume - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni vir - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - branje prejšnje izpovedbe priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - zaslišanje obremenilne priče - pravica do vpogleda v spis - ocena obdolženčevega zagovora - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - izgon tujca iz države - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona
Glede na novejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP je treba v zvezi z varstvom pravice do zaslišanja obremenilnih prič presoditi: najprej, ali so za opustitev zaslišanja obremenilne priče podani opravičljivi razlogi, nadalje ali je izjava priče v luči 6. člena EKČP edini oziroma odločilen dokaz in nenazadnje tudi, ali je sodišče v zadostni meri poskrbelo za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Kot že navedeno, so bili v konkretni zadevi podani opravičljivi razlogi, da sodišče prič A. A. in J. J. ni moglo zaslišati neposredno na glavni obravnavi, pri tem pa izpovedbi obeh prič tudi nista edini oziroma odločilni dokaz, saj se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na izpovedbe zaslišanih policistov, listinske dokaze ter vsebino nosilcev elektronskih podatkov, kot to vse jasno izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje (zlasti točke 14 in 16-21 razlogov izpodbijane sodbe). Po presoji pritožbenega sodišča pa je bilo tudi dovolj poskrbljeno za uravnoteženje slabšega položaja obrambe, saj je bil obdolženec o zaslišanju obeh tujcev pravočasno obveščen in se je svoji prisotnosti ob zaslišanju prostovoljno odpovedal, pri čemer je pomembno le, da je obdolženec to možnost imel, ne pa tudi, ali jo je izkoristil.
ZSPJS člen 9, 9/1, 13, 13/2, 16, 16/1. ZJU člen 29, 83, 83/1, 111, 111/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 5/6. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2018) člen 2.
višina plače - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - poseganje v pridobljene pravice
Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi; ne pa še za en plačni razred, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h KPDU.
ZDR-1 člen 162, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - bolniška odsotnost delavca - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker je bil tožnik odsoten v času od 7. 9. 2015 do 20. 5. 2017, je poteklo tako obdobje 12 mesecev za prenos po ZDR-1, kakor tudi obdobje 15 mesecev po odločitvah SEU. Glede na to, da je tožnik še vedno zaposlen pri toženki, pa skladno z določbo 164. člena ZDR-1 in 7. člena Direktive 2003/88/ES ni upravičen do denarnega nadomestila.
Tožnikova dolgotrajna bolniška odsotnost predstavlja objektiven razlog, na katerega nobena od strank niti tožnik in niti toženka ni imela vpliva na to, da tožnik ni mogel izkoristiti preostanka letnega dopusta za leto 2015 (v času bolniškega staleža izraba letnega dopusta ni možna; ker tožnika ni bilo na delu, ga toženka tudi ni mogla poučiti o izrabi letnega dopusta). Toženka po poteku referenčnega obdobja izrabe dopusta tožniku ni mogla več omogočiti, zato ni ravnala protipravno.
ZSSloV člen 32, 32/1, 32/3. ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6. ZPP člen 155, 155/1.
disciplinski postopek - vojak - ukaz nadrejenega - kršitev vojaške discipline - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je, ker tožnik ukaza ni (pravočasno) izvršil, podana težja kršitev vojaške discipline, opredeljena v 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr – odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067649
ZDR-1 člen 8, 44. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - nadlegovanje - dokazna ocena - nadurno delo - trditveno in dokazno breme
Dokazne ocene ni dopustno opreti le na zaslišanji prič, ki sta izpovedali v korist tožnice, temveč je za presojo, katera dejstva se štejejo za dokazana, pomemben uspeh celotnega postopka. Ta po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča narekuje ugotovitev o neobstoju protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninskega zahtevka in utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti ustreznih trditev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je tožnica opravila delo v manjšem obsegu kot je vtoževan oziroma da nadurnega dela ni opravljala, je sodišče prve stopnje podatke predložene evidence utemeljeno štelo za verodostojne.
Če je toženec menil, da je tožnica vtoževane nadure že koristila, bi moral takšno koriščenje natančno obrazložiti v okviru trditvenega bremena (in ga nato tudi dokazati), pa tega ni storil.
odškodninska odgovornost poslovodstva - začetek stečaja - sestavljanje računovodskih izkazov - denarna sredstva - manjko - gotovina - za odločitev relevantne navedbe strank - razveljavitev odločbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Toženec je postavil jasne in konkretne trditve, da postavka v računovodskih izkazih (denarna sredstva v višini 100.811,52 EUR) ne odraža dejanskega stanja, da za te izkaze ni odgovoren in da denar ni obstajal. Med drugim je navedel, da bivše poslovodstvo ni pravilno knjižilo gotovinskih izdatkov (poknjiženi so bili le prihodki). Zaradi nepravilnih izhodišč sodišče prve stopnje vseh teh dejstev ni ugotavljalo. Navedb pravdnih strank, predvsem toženca, ni pravilno upoštevalo.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.
ZDR-1 člen 179, 179/1. ZPP člen 213, 213/2, 337, 337/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da iz ugotovitev sodišča v postopku glede zakonitosti odpovedi ne izhaja, da bi tožena stranka podala odpoved očitno brez podlage in z očitnim namenom škodovanja tožnici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072170
KZ-1 člen 180, 214. ZKP člen 8, 394, 394/1.
kaznivo dejanje - mazaštvo - dokazna ocena - delno oprostilna sodba - kaznivo dejanje oderuštva - pravica do uporabe svojega jezika - sprememba kazenske sankcije
Pritožnica ima prav, ko se zavzema za izrek zaporne kazni za obravnavano kaznivo dejanje. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za izredno zavržno dejanje, saj je obtoženec brezobzirno zlorabil veliko stisko oškodovanke, vendar pa je to dejstvo pri izbiri kazenske sankcije premalo upoštevalo.
ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor zapadlosti terjatve - rok za izpolnitev obveznosti
Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.
Citirana zakonska ureditev je namenjena predvsem varovanju zakonitih predkupnih pravic predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ, zato se zastavlja vprašanje, ali je mogoče s pogodbeno odkupno pravico izključiti učinke zakonite predkupne pravice. Slednja pride v poštev le, če lastnik nepremično sam prodaja. Pri pogodbeni odkupni pravici pa ni lastnik tisti, ki se odloči za prodajo nepremičnine, ampak odkupni upravičenec z enostransko izjavo volje oblikuje prodajno-pogodbeno razmerje, ki lastnika zavezuje, da opravi prenos lastninske pravice na odkupnega upravičenca. Ker vknjižena odkupna pravica učinkuje tudi zoper novega pridobitelja nepremičnine, bi lahko prišlo do položaja, da bi lahko odkupni upravičenec uveljavljal svojo odkupno pravico tudi zoper zakonitega predkupnega upravičenca, kar pa bi v preveliki meri pomenilo možnost izigravanja zakonitih predkupnih pravic, ki so določene v javnem interesu. Posledično je potrebno dati prednost zakoniti predkupni pravici. Zato četudi je kavza konkretnega posla neločljivo povezana s subjektivnim odnosom med pravdnima strankama, kot to trdi pritožba, slednje ni in ne more biti razlog za obid kongetnih zakonskih določb ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami iz III. poglavja ZKZ.
Toženka, ki po ZOA zagotavlja storitev osebne asistence uporabnikom, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Toženka je dokazala, da za tožnico ni imela na razpolago dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj ji je po zahtevi za njeno zamenjavo s strani dotedanje uporabnice poskušala najti možnost napotitve k drugemu uporabniku, a pri tem ni bila uspešna. S tem je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi prenehala.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot podlago za odločitev o datumu zaključka delovnega razmerja tožnice veljavno odločbo ZZZS, ki je opredelila, do kdaj je tožnica upravičeno odsotna z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe. Varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 se namreč izteče z iztekom roka, ki ga določa veljavna odločba ZZZS, njene veljavnosti pa v individualnem delovnem sporu glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče izpodbijati.
vročitev sodnega pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - tek roka za vložitev pravnega sredstva - prepozen ugovor - zavrženje pritožbe
Drži navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje.
Nasprotni udeleženec je v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bil dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic.
sklep o popravi pisne pomote - očitna pisna pomota - cenitev vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na solastniški delež na nepremičnini
Izpostaviti je namreč, da je bila s predlogom za izvršbo z dne 19. 8. 2021 med drugim predlagana izvršba na solastni delež dolžnice do 1/2 na nepremičnini z ID znakom parcela ... 1411/4 in s sklepom o izvršbi I 988/2021 z dne 8. 9. 2021 v tem obsegu dovoljena izvršba; da je bila cenilcu s sklepom I 988/2021 z dne 6. 6. 2022 odrejena cenitev predmetne nepremičnine v solasti dolžnice do 1/2 od celote in da je cenilec v cenitvi z dne 18. 8. 2022 ocenil solastni delež dolžnice do 1/2 celote na predmetni nepremičnini (stran 2 cenitve), skupaj z ostalimi nepremičninami dolžnice, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, to je solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/7 in solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/6 na vrednost 116.300,00 EUR (stran 38 cenitve). Točno to vrednost je sodišče prve stopnje tudi povzelo v sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, na katere je dovoljena izvršba, pri čemer je pri pisanju solastnih deležev na nepremičnini parcela ... 1411/4 storilo očitno pisno pomoto, ko je namesto deleža dolžnice do 1/2 celote, navedlo do 1/4 celote.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža - predkupna pravica solastnika - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.
Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem, zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predukupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.
postopek prisilne poravnave - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija
V primeru prisilne poravnave gre za predlagalni postopek. V fazi odločanja o začetku postopka tako (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki). Ker je nadzorna funkcija sodišča v teh postopkih omejena, pa je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo (tudi) upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da predlog temelji na nepravilnih in / ali neresničnih podatkih, pri čemer je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki to zatrjuje, v konkretnem primeru na pritožnici.