DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067649
ZDR-1 člen 8, 44. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - nadlegovanje - dokazna ocena - nadurno delo - trditveno in dokazno breme
Dokazne ocene ni dopustno opreti le na zaslišanji prič, ki sta izpovedali v korist tožnice, temveč je za presojo, katera dejstva se štejejo za dokazana, pomemben uspeh celotnega postopka. Ta po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča narekuje ugotovitev o neobstoju protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninskega zahtevka in utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti ustreznih trditev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je tožnica opravila delo v manjšem obsegu kot je vtoževan oziroma da nadurnega dela ni opravljala, je sodišče prve stopnje podatke predložene evidence utemeljeno štelo za verodostojne.
Če je toženec menil, da je tožnica vtoževane nadure že koristila, bi moral takšno koriščenje natančno obrazložiti v okviru trditvenega bremena (in ga nato tudi dokazati), pa tega ni storil.
vročitev sodnega pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - tek roka za vložitev pravnega sredstva - prepozen ugovor - zavrženje pritožbe
Drži navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje.
Nasprotni udeleženec je v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bil dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic.
ZSSloV člen 32, 32/1, 32/3. ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6. ZPP člen 155, 155/1.
disciplinski postopek - vojak - ukaz nadrejenega - kršitev vojaške discipline - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je, ker tožnik ukaza ni (pravočasno) izvršil, podana težja kršitev vojaške discipline, opredeljena v 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr – odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00069041
ZIKS člen 145.. ZNZGP člen 7.a.. ZKP člen 416.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - prehod premoženja v državno last ex lege - prehod premoženja v državno last po zakonu - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - načelo prirejenosti postopkov - prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) - konfiskacija premoženja - zaplemba premoženja
Sodišče je pravilno ugotovilo značaj odločbe Izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora z dne 25. 4. 1952. Gre za nacionalizacijsko, deklaratorno odločbo upravnega organa, ki je ni mogoče vzporejati s kazensko zaplembno sodbo. Njena razveljavitev v obnovljenem kazenskem postopku nepravdnega sodišča ne veže.
Oškodovanec je utrpel lahko telesno poškodbo, vendar ker se obtožencu očita poskus uboja, je treba preizkusiti, ali je sredstvo – nož, bilo sposobno zadati smrtonosne posledice in, ali je obtoženčev naklep glede na uporabljeno sredstvo šel v smeri uboja oškodovanca. Ni torej pomembno, kakšno poškodbo je oškodovanec utrpel, pač pa, kakšen je bil namen obtoženca, ko je z nožem dvakrat zamahnil proti oškodovancu. Na podlagi uporabljenega sredstva in vseh okoliščin dogodka pa je sodišče pravilno zaključilo, da je hotel oškodovancu vzeti življenje.
Dejstvo je, da je bil obtoženec že šestkrat obsojen za kazniva dejanja, med katerimi so tudi dejanja z uporabo sile, pa tudi zaradi nedovoljenega posedovanja ali uporabe orožja, kar dejansko kaže, da obtožencu nasilje ni tuje, niti rokovanje z nevarnimi predmeti. Tudi sodišče je na glavni obravnavi samo ugotovilo, da je obtoženec nagle jeze, kar se torej ujema z njegovimi osebnostnimi lastnostmi, pri čemer je povsem res, kar navaja državna tožilka, da je obravnavano kaznivo dejanje storil iz čiste objestnostil. Obtoženčeva nasilna reakcija dejansko presega običajna ravnanja v konfliktnih situacijah in je zato njegovo agresijo treba strožje kaznovati.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 85, 85/1. URS člen 23, 75. OZ člen 134. ZSDU člen 67.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pisno opozorilo pred odpovedjo - samostojno sodno varstvo
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe temelji na stališču, da zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja delavec nima samostojnega sodnega varstva. Pritožbeno sodišče soglaša s to presojo
ZDR-1 člen 7, 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 171. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - dokazna ocena izpovedi prič
Ni utemeljena pritožbena graja ugotovitve, da so bili odnosi med sodelavci pri toženi stranki prijateljski in sproščeni, da pa to ni vključevalo neprimernega otipavanja, poskusov slačenja, potiskanja na posteljo oziroma preprečevanja odhoda sodelavkam. Tožnik vztraja, da so bili odnosi na delovnem mestu tako sproščeni, da bi se lahko zdeli zunanjemu opazovalcu neprimerni, vendar pa se ne more uspešno sklicevati na to, da je bila to s strani tožene stranke dopuščena stalna praksa, ki bi opravičevala njegovo ravnanje oziroma da je bil zaradi tega v zmoti glede privolitve oškodovank v njegovo objektivno neprimerno vedenje in ravnanje. Glede na izvedene dokaze ni prav nobenega dvoma, da sodelavke v to niso privolile, tožniku pa to nikakor ni moglo ostati neznano.
Tožena stranka kot delodajalec je pravilno štela, da je tožnik s spolnim nadlegovanjem sodelavke na seminarju, kamor ju je napotila tožena stranka, kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in mu je zanje utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - opravičljiva zmota - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu
Če dolžnik ni plačal sodne takse s pravilno referenčno št., da bi jo prepoznalo sodišče prve stopnje v aplikaciji plačil, je to mogoče opredeliti z opravičljivo pomoto, saj je plačilo izvršila stranka sama, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča tako, da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč. Plačana sredstva je mogoče enostavno prenesti iz enega na drug račun.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067100
KZ člen 70, 80, 94. KZ-1 člen 5, 375. ZKP člen 451, 451/2, 483, 483/3.
mlajši polnoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - izbira kazenske sankcije - primernost kazenske sankcije - sprememba kazenskega zakona - prehodne in končne določbe
Postopnost zaostrovanja kazenskih sankcij je bila pri obdolžencu izčrpana, izrečeni mladoletniški zapor nanj ni vplival, tudi ne že izrečena kazen zapora, zato se odločitev sodišča prve stopnje za izrek vzgojnega ukrepa oddaje mlajšega polnoletnega storilca v prevzgojni dom kaže kot nepravilna.
Toženka, ki po ZOA zagotavlja storitev osebne asistence uporabnikom, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Toženka je dokazala, da za tožnico ni imela na razpolago dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj ji je po zahtevi za njeno zamenjavo s strani dotedanje uporabnice poskušala najti možnost napotitve k drugemu uporabniku, a pri tem ni bila uspešna. S tem je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi prenehala.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot podlago za odločitev o datumu zaključka delovnega razmerja tožnice veljavno odločbo ZZZS, ki je opredelila, do kdaj je tožnica upravičeno odsotna z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe. Varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 se namreč izteče z iztekom roka, ki ga določa veljavna odločba ZZZS, njene veljavnosti pa v individualnem delovnem sporu glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče izpodbijati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066810
KZ-1 člen 34, 213, 213/2, 213/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje izsiljevanja - poskus kaznivega dejanja - kazenska oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - pritožba državnega tožilstva - neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokončano kaznivo dejanje - resna in individualna grožnja ni izkazana - čast in dobro ime - fiktivnost pogodbe
Poskus je podan, ko storilec z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist začne groziti, v dokončano kaznivo dejanje pa se sprevrže, ko nastane premoženjska škoda. Tako je kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja izvrši zahtevano ravnanje.
Grožnja mora biti po vsebini in načinu izraza resna. Intenzivnost teh groženj pa mora biti takšna, da prisili oškodovanca k storitvi ali opustitvi, ki pomeni oškodovanje svojega ali tujega premoženja.
Bistveno je, da grožnja vpliva na oškodovančevo ravnanje (torej, da oškodovanec oceni, da je zanj bolje, da se podredi storilčevi zahtevi, kakor pa tvega nastanek zagrožene posledice).
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00068875
ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4, 264, 264/1, 264/2, 527,530, 542, 543, 547, 547/2, 548. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 34-39, 42, 249, 350. OZ-UPB1 člen 433, 168, 352, 353.
prevzem premoženjske celote - dejanski koncern - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij
Prenosniku premoženja ne pripada legitimacija za uveljavitev zahtevka na podlagi 433. člena OZ zoper prevzemnika premoženjske celote.
Dejanski koncern po določbi prvega odstavka 530. člena ZGD-1 predpostavlja razmerje med obvalujočo iin odvisno družbo, v kateri ima obvlaldujoča družba možnost poslovodnega obvladovanja odvisne družbe. Resničnost trditev, da so vse poslovne odločitve pri obeh družbah sprejemali vsi toženci skupaj (ne glede na njihov formalni položaj), bi zato vodila kvečjemu k razlagi o obstoju koncerna z razmerjem enekopravnosti po tretji alineji prvega odstavka 530. člena ZGD-1.
Škoda v primeru koncernske odgovornosti tožencev na temelju 547. in 548. člena ZGD-1 ni enaka škodi, ki je nastala upnikm, ker njihove terjatve v stečajnem posotpku ne bodo v celoti poplačane (42. člen ZFPPIPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067401
KZ-1 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP člen 83, 148, 148/4, 219.a, 219.a/2, 223.a, 223.a/4, 371, 371/1, 371/1-8, 498, 498/3.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - hišna preiskava - zakonitost pridobitve dokaza - zahteva za izločitev dokazov
Sodna praksa je namreč izoblikovala stališče, da v stanovanjski hiši, v kateri biva več oseb oziroma družina, vsak družinski član uveljavlja svojo zasebnost kadarkoli in kjerkoli želi, vendar le do meje, kjer se začnejo pravice drugih. Zato lahko vsak družinski član pričakuje zasebnost navzven, ne pa tudi znotraj družine, ker je stanovanjska hiša skupen prostor, v kateri živijo vsi.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža - predkupna pravica solastnika - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.
Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem, zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predukupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.
postopek prisilne poravnave - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija
V primeru prisilne poravnave gre za predlagalni postopek. V fazi odločanja o začetku postopka tako (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki). Ker je nadzorna funkcija sodišča v teh postopkih omejena, pa je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo (tudi) upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da predlog temelji na nepravilnih in / ali neresničnih podatkih, pri čemer je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki to zatrjuje, v konkretnem primeru na pritožnici.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00072591
ZZK-1 člen 15a, 15a-2.
vpis etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe
Posamezni del stavbe v pravnem smislu ne more obstajati, ne da bi bil določen njemu pripadajoči solastniški delež na splošnih skupnih delih. Sklep nepravdnega sodišča, s katerim predlagateljica utemeljuje predlog za vpis, te sestavine nima.
ZDR-1 člen 85, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 140, 141, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - detektiv - pravilna vročitev
Vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor ni bila opravljena v skladu z določbami 140., 141. in tudi ne 142. člena ZPP. Pisanje namreč ni bilo puščeno v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja, prav tako toženka ni dokazala, da bi detektiv tožnika posebej opozoril, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo pritrjeno na vratih. Poleg tega pa tudi ni dokazala, da je tožnik pisanje dvignil, zato se šteje, da je bila opravljena s potekom 15-dnevnega roka, kar je po dnevu predvidenega zagovora.
Pravilna pa je tudi ugotovitev, da se tožnik s pisanjem toženke ni seznanil na način, ki je določen v 144. členu ZPP. Kljub temu, da iz detektivskega poročila izhaja, da naj bi bila med tožnikom in detektivom opravljena telefonska komunikacija, v kateri je tožnik odklonil prevzem vabila na zagovor, to ne predstavlja pravilne vročitve, saj je detektiv na vrata tožnikovega stanovanja pritrdil le obvestilo, kje je pisanje s 15-dnevnim rokom, v katerem lahko pisanje dvigne, kar pa ni vročitev po 144. členu ZPP.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pobotni ugovor - skrite napake - odgovornost za stvarne napake - odgovornost podjemnika za napake - predpostavke odgovornosti - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - sum storitve kaznivega dejanja - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje
Šele če so izpolnjene vse predpostavke odgovornosti za stvarne napake, med katere sodi tudi pravočasno obvestilo o napaki, pridobi naročnik jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev druge škode, ki mu je nastala zaradi napake.