ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/1. ZPP člen 163, 163/4, 181, 274, 362, 362/1. ZZVZZ člen 34, 34/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pravočasnost odpovedi - opravljanje pridobitnega dela - ponovno zaslišanje priče - datum sodne razveze - upoštevanje nadomestil od zavoda za zaposlovanje - razveljavitev prvostopenjske sodbe - delno zavrženje tožbe - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženka je že ob podaji pisne obdolžitve imela vse ključne podatke glede očitanega pridobitnega dela tožnice v času bolniškega staleža, torej je bila seznanjena z vsemi bistvenimi elementi tožničine kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na njeno presojo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka, ki je že v oktobru 2019 ugotovila razlog, zaradi katerega je tožnici podala izredno odpoved, le-to dne 19. 12. 2019 podala po poteku 30-dnevnega zakonskega roka.
Ker se pri odločitvi o sodni razvezi praviloma upoštevajo okoliščine, ki so nastopile po prenehanju delovnega razmerja, v obravnavani zadevi ni mogoče spregledati bistvene okoliščine, tj. da je tožnica 5. 11. 2020 odšla na Portugalsko oziroma da se je odločila za trajno preselitev na Portugalsko, kjer od novembra 2020 neprekinjeno živi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067047
KZ-1 člen 173, 173/3, 176, 176/1, 191, 191/1. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 248, 257, 258. URS člen 22, 29, 29/3.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - pravica do izjave obdolženca - kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku - kršitev pravice do obrambe - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dokazni predlog obrambe - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - predlog postavitve novega izvedenca
Bistvo kaznivega dejanja po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 je, da pride do spolnega občevanja ali drugih spolnih dejanj z osebo mlajšo od 15 let z zlorabo storilčevega položaja, ki izvira iz enega od v zakonu določenih razmerij in ki je tudi dejansko vzpostavljeno v določenem časovnem obdobju. Zloraba je v izkoriščanju avtoritativnega položaja tako, da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar ne bi storila brez vpliva storilčevega posebnega položaja. Glede na to se v opisu dejanja zakonski znak zlorabe položaja izraža predvsem v konkretizaciji razmerja med storilcem in osebo, ki je spolno napadena.
Kadar gre za strokovno zapletena vprašanja, mora imeti obdolženec možnost, da s pomočjo strokovnega pomočnika za to področje podaja navedbe in izpodbija nasprotne dokaze. To lahko stori tako, da sam angažira strokovnjaka in sodišču predloži tako (po njegovem naročilu izdelano) mnenje. Teorija in sodna praksa sta si edini, da ima sklicevanje na tako strokovno mnenje le pomen navedb, s katerimi stranka zavzema stališče do določenega vprašanja ali navedb, s katerimi se strokovno postavi pod vprašaj pravilnost že izdelanega mnenja, ki ga je odredilo sodišče.
DZ člen 138, 151, 151/2, 151/3. ZNP-1 člen 96, 96/4. ZPP člen 254, 254/2.
pravica do izjave v nepravdnem postopku - družinski postopek - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - varstvo koristi otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067102
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/1, 185/2, 186, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - sprememba tožbe - privolitev tožene stranke v spremembo tožbe - privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - izostanek odločitve sodišča prve stopnje o spremembi tožbe - pravica stranke do izjave v postopku - vročitev dopolnitve tožbe - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Tudi če stranka pred vložitvijo predloga za izvršbo oziroma tožbe računa ne zavrne, se ima v pravdnem postopku plačilu za storitve oziroma blago (v znesku, ki izhaja iz računa) pravico upirati, tako iz razloga, da le-te sploh niso bile opravljene, kot tudi posameznim cenam in količinam le-teh. Vendar mora vsa tovrstna dejstva tudi dokazati, česar tožena stranka v konkretnem primeru ni izkoristila. Račun ni temelj za nastanek obveznosti, kljub temu pa lahko služi kot dokazno sredstvo, še posebej v primeru, ko le-ta po prejemu ni zavrnjen. Če stranka računa ne zavrne, je namreč mogoče povsem utemeljeno sklepati, da so v njem navedena dejstva resnična.
Ker je tožena stranka trditve tožeče stranke zanikala zgolj pavšalno, se z do te mere konkretnimi dejstvi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno ukvarjati in ni imelo naloge, da izpodbijano sodbo obrazloži tako natančno, kot mu v pritožbi očita tožena stranka. Zakaj bi bila toženi stranki v zvezi s temi dejstvi kršena pravica do izjave, pa iz pritožbe ni mogoče izluščiti. Tožena stranka je imela možnost odgovoriti prav na vse trditve in dokaze tožeče stranke. Če te ni izkoristila, mora procesno neaktivnost pripisati sebi in ne sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje se namreč ni dolžno opredeljevati do trditev, ki jih ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069805
OZ člen 35, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1, 87, 87/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2, 14/2-2, 14/5. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - dogovor o pobotu - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopustna kavza - oškodovanje upnikov - namen oškodovanja - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - uspeh stranke v postopku - nagrada za sestavo vloge - potrebnost stroškov za pravdo
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenesti neobstoječih terjatev. Pogodba je namreč nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ).
To, da se prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov sklicuje na specificiran stroškovnik tožnice v sodnem spisu, ne utemeljuje uveljavljane bistvene kršitve določb postopka. Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških namreč zadošča, če se sodišče v obrazložitvi sklicuje na stroškovnik v spisu, iz katerega lahko stranke razberejo, kako je sodišče napravilo izračun stroškov.
sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Pravilna in zakonita je odločitev, da se prepozna pritožba zavrže. Pritožnik ni bil v ničemer diskriminiran, saj obravnave v tej zadevi ni bilo - postopek se je ustavil, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse.
Četudi drži pritožnikova ugotovitev, da nobena od zaslišanih prič naj ne bi potrdila oškodovančeve izpovedbe, ne gre spregledati oškodovančeve izpovedbe, ki je za obdolženca obremenilna, kot je razvidno iz razlogov pritožbeno izpodbijanega sklepa in ki v konkurenci z ostalimi dokazi, ki se nanašajo na ti kaznivi dejanji, tudi po sodbi pritožbenega sodišča daje varno podlago za sklep, da je podana večja verjetnost, da je obdolženec storil tudi ti dve kaznivi dejanji, kot pa verjetnost, da teh kaznivih dejanj ne bi storil.
Ker sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, v katerem je ugotovilo kršitev sklepa o začasni odredbi, toženki ni vročilo pripravljalne vloge, v kateri je tožnik zatrjeval kršitve začasne odredbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
URS člen 51, 51/1, 51/2. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 22/1, 22/1-2, 38, 38/2.
porod na domu - povrnitev stroškov
Porod na domu ni vključen v krog storitev, ki jih financira država. Tudi tožnica je imela možnost, da porod opravi v porodnišnici. Kljub temu se je odločila za izstop iz javnega sistema, v okviru katerega so zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - plačilo dolga - razveljavitev sodbe
Obsojenčeve pritožbene navedbe, da je dolgovani znesek dejansko plačal in s tem v roku za pritožbo, torej še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj, izhaja tako iz potrdila o plačilu, kot iz dopisa oškodovane trgovine X. Navedeno pa pomeni, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, v celoti izpolnil in torej ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo razveljavilo ter v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
V tem primeru, ko vlaga tožbo samo en tožnik, bi moralo sodišče prve stopnje v primeru utemeljenega procesnega ugovora pomanjkanja pravnega interesa tožnika ter litispendence zavreči tožbo ob predhodnem preizkusu. Ni razloga, da bi prekinjalo postopek in čakalo na odločitev v matičnih postopkih zaradi rešitve predhodnega vprašanja, temveč je bolj ekonomično in racionalno, če takoj odloči o teh ugovorih.
ZP-1 člen 15, 15/2, 15/3, 42, 42/4.. ZPrCP člen 8, 8/2.
prekrški zoper varnost cestnega prometa - tehnična sredstva - uvedba postopka o prekršku - pravočasnost - odgovornost pravne osebe - odgovorna oseba
Postopek zoper odgovorno osebo po drugem odstavku 8. člena ZPrCP torej ni samostojen postopek o prekršku, temveč gre še vedno za postopek zoper pravno osebo, za katero pa po izrecni zgoraj citirani določbi zakona odgovarja odgovorna oseba po drugem in tretjem odstavku 15. člena ZP-1. Postopek zoper pravno osebo pa je bil, kot zgoraj pojasnjeno, začet pravočasno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066638
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1, 499/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - protipravno pridobljena premoženjska korist - zakonski znaki - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi
V kolikor protipravno pridobljena korist ni zakonski znak kaznivega dejanja, se njena pridobitev in višina ugotavljata posebej, pri čemer sodišče obdolženemu odvzame premoženjsko korist samo, če zanesljivo, z enako stopnjo prepričanja, kot velja za odločbo o krivdi, ugotovi, da jo je obdolženi s kaznivim dejanjem ali zaradi njega sploh pridobil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje glede na opis dejanja (neupravičeno zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v promet hranil substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge) izreka izpodbijane sodbe ni imelo podlage za zaključek, da si je obdolženi z inkriminiranim dejanjem dejansko pridobil tudi protipravno premoženjsko korist, niti se to v opisu dejanja ne zatrjuje. Pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1 pridobitev protipravne premoženjske korist ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato tudi ni potrebno, da bi bila v konkretnih opisih obdolženemu očitanih dejanj navedena. Vendar pa mora sodišče pri kaznivih dejanjih, ko pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja, le-to ugotavljati posebej in zanesljivo ugotoviti, ali je bila s kaznivim dejanjem oziroma zaradi njega sploh pridobljena. Višja državna tožilka v graji izpodbijane odločitve in prezentaciji lastnih dejanskih in pravnih zaključkov povsem prezre vlogo, ki ji kot procesni udeleženki pritiče na točki ugotavljanja obstoja in višine premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V skladu z adversarno naravo kazenskega postopka namreč zgolj postavitev zahtevka za odvzem premoženjske koristi ne zadošča, ampak se v okviru postopka ugotavljanja koristi pričakuje tudi njeno aktivno (so)delovanje (iskanje in predlaganje dokazov). Pritožbeno sodišče opozarja, da je prvostopenjski sodnik sicer res dolžan odločiti o odvzemu premoženjske koristi, vendar pri tem ne sme prestopiti meja sodne funkcije.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - določitev stikov - stroški preživljanja
Ugotovitve o stroških z dekličinim preživljanjem v obdobju od vložitve predloga do 13. 9. 2022 so podane v 32. in 33. točki obrazložitve in temeljijo na obrazloženem ovrednotenju posameznih potreb (23., 24. in 25. točka obrazložitve). Pritožbena navedba o primerjavi tako ugotovljenih potreb z materinimi dohodki ne vzbudi dvoma o njihovi pravilnosti. Namenjanje polovice mesečnih dohodkov za otrokovo preživljanje je življenjsko izvedljivo.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izjava v medijih - javna oseba - kraj dejanskega bivanja - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - prijavljeno stalno prebivališče - dokazni predlog za zaslišanje strank - substanciranost dokaznega predloga
Prvo sodišče je utemeljeno sledilo navedbam tožnice o zunajzakonski skupnosti tožencev, ki so bile podprte z vsebino številnih medijskih objav o razmerju med tožencema, pri čemer pa ti zapisi povzemajo podrobne toženkine izjave o njenem družinskem življenju s tožencem in njuno hčerko. Prvo sodišče se ni sklicevalo na njeno (neobstoječo) izpovedbo v tem postopku, kot neresnično trdi toženka, ampak se je oprlo na njene izjave medijem o skupnem življenju s tožencem.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069773
DZ člen 141, 183, 199. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - rezidentstvo - mnenje izvedenca - stiki otrok s starši - določitev preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninsko breme - povračilo stroškov preživljanja - verzijski zahtevek
Ker v okviru nepravdnega postopka za ureditev družinskih razmerij ni mogoče uveljavljati verzijskega oziroma obogatitvenega zahtevka, bi moralo sodišče prve stopnje skladno z 19. členom ZNP-1 v tem delu postopek ustaviti in glede tega dela zahtevka po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka, saj se preživninski verzijski zahtevki uveljavljajo s tožbo v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00068492
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 185, 185/1.
plačilo odškodnine - delovna nesreča - gradbena dela - delo na strehi - vmesna sodba - pasivna legitimacija - splošna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - deljena odgovornost za škodo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - varnost in zdravje pri delu - izvajanje nadzora nad izvajanjem dela - splošni pogoji zavarovanja - zavarovalna pogodba - obseg zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja - sprememba tožbe
Kritičnega dne je odredil in organiziral krpanje strehe zaposleni pri drugotoženi stranki, zato je bil dolžan opravljati tudi nadzor in dajati navodila za delo v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Sodna praksa se je doslej že večkrat izrekla, da je takšen položaj primerljiv s položajem delodajalca napram delavcu, četudi med njima formalno delovno razmerje ni vzpostavljeno.
vknjižba lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaznamba pravnega dejstva - osebno stanje - učinek zaznambe
Zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise v zemljiški knjigi.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kompleks - kriteriji za določitev - uporaba materialnega prava - lastninjenje stavbnih zemljišč - javni zavod - prenos lastninske pravice - razpolaganje občine z nepremičninami - gradbeno dovoljenje - izvenknjižni prenos
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sama opredelitev zemljišča v prostorskih aktih še ne zadošča za pridobitev pravice uporabe, ki se je nato po predpisih o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini transformirala v lastninsko pravico; sodišče prve stopnje se ni oprlo zgolj na prostorske akte (kriterij iz 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1). Poleg kriterija določenosti spornih parcel v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgradba zgrajena, in določenosti v prostorskih aktih iz časa izgradnje je ugotovilo tudi obstoj kriterijev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1: sporna zemljišča obsegajo dovoze, dostope, parkirišče, zemljišča neposredno ob stavbi, zelenice itd., in da je bila pretekla raba taka, da so sporna zemljišča uporabljali izključno delavci in obiskovalci A.
Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje deloma uporabilo napačno pravno podlago, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravico predlagateljice utemeljevalo na določbah ZLNDL, pri tem pa je spregledalo, da je bil ZLNDL subsidiarni zakon, saj so se po njegovih določbah lastninile le tiste nepremičnine, ki niso bile že prej olastninjene po drugih predpisih. Ni sporno, da je bil in je A. od ustanovitve javni zavod za zdravstveno dejavnost v smislu določb ZZ, premoženje javnih zavodov pa se je lastninilo že leta 1991 po določbah 65. člena ZZ, ki je določal: »Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Predlagateljica je pravno podlago Zakona o zavodih navajala že v predlogu, zato ne gre za presenetljivo pravno podlago, na katero nasprotna udeleženka ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla pomisliti. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica kot ustanoviteljica A. (da je predlagateljica ustanoviteljica A., ni bilo nikoli sporno) postala lastnica spornih zemljišč že leta 1991 in ne šele leta 1997 z uveljavitvijo ZLNDL. S tem je posredno tudi odgovorjeno na (sicer točne) pritožbene navedbe, da ZVEtL-1 ne more biti samostojna pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Ker sta sporni parceli od leta 1987 do 1991 izpolnjevali kriterije za funkcionalno (sedaj pripadajoče) zemljišče, kar je bila podlaga za lastninjenje po Zakonu o zavodih, so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da parceli nista v celoti potrebni za redno rabo A. in da sta bili hortikulturno ter prometno urejeni šele po letu 1997. Četudi morda res nista v celoti neobhodni za delovanje zavoda, pa ostaja dejstvo, da je A. sporni parceli imela ves čas v uporabi, pritožnica pa niti ne zatrjuje, da bi jih sama kadarkoli po letu 1987 uporabljala.